Ponedeljek, 4. 4. 2022, 9.10
10 mesecev, 2 tedna
Brez čebel teh pridelkov ne bi bilo
Neposredne posledice onesnaževanja, med katere spadajo spremembe v okolju, sprva prizadenejo čebele in druge opraševalce. Njihove populacije so zato vse manjše, hkrati pa ravno na njih sloni svetovna proizvodnja hrane. Od njih je odvisnih kar 75 odstotkov vseh pridelkov. K ohranitvi okolja in čebelje populacije lahko prispevate s saditvijo čebelam prijaznih medovitih rastlin.
Od dveh milijonov do treh milijard
Strategija EU o biotski raznovrstnosti predvideva posaditev vsaj treh milijard novih dreves do leta 2030. Temu cilju so se pridružili tudi v Čebelarski zvezi Slovenije. Čebele se namreč spoprijemajo s številnimi dejavniki, ki ogrožajo njihov obstoj, od širitve poseljenih območij, podnebnih sprememb pa do uporabe pesticidov. Zato so se odločili, da bodo na svoj način, z mislijo na okolje in čebele, prispevali k uresničitvi omenjenega cilja. Do leta 2030 si želijo posaditi dva milijona novih medovitih rastlin. Pridružili pa so se jim tudi pri Telekomu Slovenije.
#UstvarjajZelenoPrihodnost
Pri Telekomu Slovenije se zavedajo, kako nujno je, da vsi nekaj naredimo za varovanje okolja in s tem čebel. Tako so že lansko leto 30. obletnico mobilne telefonije obeležili z začetkom akcije Ustvarjaj zeleno prihodnost, ki jo nadaljujejo tudi letos. Vsak, ki na prodajna mesta Telekoma Slovenije prinese odslužen mobitel, v zahvalo prejme posebno zapestnico Treecelet. Gre za trajnostno zapestnico, ki so jo v Sloveniji izdelali posamezniki s posebnimi potrebami. Za vsakih pet odsluženih mobitelov posadijo tudi eno medovito drevo. Ob dnevu vseslovenskega sajenja medovitih rastlin, katerega pobudnik je Čebelarska zveza Slovenija, so tako zadnjo soboto v mesecu marcu posadili kar tisoč medovitih dreves.
Medovite rastline so tudi priljubljene sončnice
Zeleno prihodnost lahko soustvarjate tudi vi. Vsi, ki se boste v aprilu oglasili v kateremkoli Telekomovem centru po Sloveniji, boste prejeli vrečko s semeni sončnice. Sončnica je medovita rastlina, ki jo čebele naravnost obožujejo. Njen cvet vsebuje veliko nektarja in je popolne barve za privabljanje čebel. Prav zato je nadvse primerna rastlina za ohranjanje čebeljih vrst. Za sajenje sončnih je sedaj tudi ravno pravi čas, saj se navadno sadijo v aprilu in maju, lahko pa tudi kasneje.
Kako se sadijo sončnice?
Sončnice potrebujejo veliko sončne svetlobe, kot pove že njihovo ime, približno od šest do osem ur dnevno. Ustreza jim vroče poletno podnebje ter rahlo kisla do nekoliko alkalna zemlja, uporabite pa lahko tudi zemljo iz komposta. Sončnice vam bodo hvaležne, če jih boste zaščitili pred polži, potrebujejo pa tudi redno zalivanje. V višino lahko zrastejo od pol metra pa vse do treh metrov, odvisno od vrste, zato poskrbite, da jih posadite tam, kjer bodo imele dovolj prostora.
Kadar sadite sončnice z mislijo na čebele, jih posadite dovolj na gosto in v večjih količinah. Čebele namreč raje nabirajo med tam, kjer imajo na krajši razdalji na voljo večje število cvetov. Navadno od sajenja do cvetenja sončnice potrebujejo od 11 do 18 tednov. Da bi vas čudoviti cvetovi spremljali skozi celo poletje, je odlična ideja, da sončnična semena sadite večkrat, vsakokrat z dvotedenskim zamikom. Tako bo vaš vrt poln čudovitih cvetov, ki bodo razveseljevali čebele celo poletje oziroma vse do jeseni.
V Telekomov center po sončnična semena
Ob obisku Telekomovega centra v aprilu vam bodo podarili vrečko semen sončnic. Posadite jih na vrtu ali zunaj v cvetlični lonček in s tem pomagajte čebelam in ostalim opraševalcem do kakovostne hrane.
#UstvarjajZelenoPrihodnost
Kar 75 odstotkov pridelkov je odvisnih od opraševanja
S sajenjem medovitih rastlin lahko pomembno prispevamo k ohranjanju okolja ter tudi k ohranjanju čebeljih populacij, ki so izjemnega pomena tudi za našo prehrano. Čeprav se odvisnost pridelkov od opraševanja zelo razlikuje glede na posamezno rastlino, pa vseeno velja, da je kar 75 odstotkov vseh vrst kmetijskih pridelkov bolj ali manj odvisnih od čebel, metuljev in drugih opraševalcev.
Med pridelke, ki so popolnoma neodvisni od opraševanja, sodijo žitarice (žito, koruza, riž, ječmen, rž, oves in proso), korenine in gomolji (krompir, sladek krompir in korenje), stročnice (leča, grah in čičerika), sadje in zelenjava (banana, ananas, grozdje, solata in poper), sladkorni pridelki (sladkorni trs in sladkorna pesa) ter arašidi.
Do deset odstotkov manjši pridelek bi brez opraševanja imeli: sadje in zelenjava (pomaranče, paradižnik, limone, limete in papaje), oljnice (palme, mak, laneno in žafranovo seme), stročnice (fižol ter posamezne vrste graha).
Za zmerno odvisne rastline, katerih pridelek bi se brez opraševalcev zmanjšal od deset do 40 odstotkov, veljajo oljnice (sončnična semena, ogrščica, sezam in gorčična semena), soja, sadje (jagode, ribez, fige, kosmulje, jajčevci), kokosi in kavna semena.
Opraševanje cvetov maline.
Od 40- do 90-odstotni upad pridelka bi brez opraševalcev zaznali pri teh rastlinah: sadje (jabolka, marelice, borovnice, češnje, mango, breskve, slive, hruške in maline), oreščki (mandlji in indijski oreščki) ter avokado.
Za popolnoma odvisne od čebel in drugih opraševalcev pa veljajo sadja, kot so kivi, melone, buče in lubenice, kakavovo seme ter brazilski oreščki. Brez opraševanja bi se količina teh pridelkov zmanjšala za več kot 90 odstotkov.
