Plačilni roki se podaljšujejo, mnogo podjetij ne more dobiti posojil za nove projekte, število podjetij z neporavnanimi obveznostmi se povečuje, pri čemer je največ takšnih podjetij v gradbeništvu.
Po anketi o likvidnosti in plačilni nedisciplini, ki jo je GZS skupaj z Ajpesom izvedla četrtič in je tokrat zajela okoli 500 podjetij (od teh okoli 380 malih in mikro družb), podjetja še vedno težko prihajajo do novih posojil. Po navedbah podjetij banke posojil ne odobravajo zaradi slabih bilanc, zahtevajo višja zavarovanja in visoke marže, poleg tega pa se umikajo iz gradbeništva in avtoprevozništva. Banke ne dajejo novih posojil, ampak le podaljšujejo stara, dodajajo anketirana podjetja.
79 odstotkov anketiranih zatrjuje, da državi plačujejo v roku
V anketi, ki so jo predstavili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani, je 70 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so se plačilni roki do kupcev v Sloveniji podaljšali. Da so se ti roki do kupcev v tujini podaljšali, je odgovorilo 34 odstotkov anketiranih. Da so se plačilni roki do dobaviteljev podaljšali, je odgovorilo 38 odstotkov vprašanih podjetij. 79 odstotkov anketiranih zatrjuje, da državi plačujejo v roku.
Občine so vedno slabši plačniki
Dobra polovica podjetij pravi, da so javna naročila plačana v roku 30 dni, kar kaže na to, da se stanje na tem področju izboljšuje, ugotavljajo na GZS. Medtem ko so deleži odgovorov, da so javna naročila za blago, storitve in gradnje plačana v do 60 dneh, za državo in občine na podobni ravni (med 60 in 70 odstotki anketiranih), pa podjetja po besedah Avberškove opozarjajo, da so občine vedno manj zanesljivi plačniki.
Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki so jih predstavili na GZS, je bilo oktobra v Sloveniji 5565 podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in posledično blokiranimi računi, katerih obveznosti so znašale v povprečju okoli 330 milijonov evrov dnevno. Januarja letos je bilo takšnih podjetij manj kot 5000, neporavnanih obveznosti pa je bilo za skoraj 60 milijonov evrov manj.
Pri samostojnih podjetnikih se je stanje drastično poslabšalo
Bolj drastično se je stanje poslabšalo pri samostojnih podjetnikih - oktobra je imelo blokirane račune 8300 samostojnih podjetnikov, kar je 2500 več kot januarja, imeli pa so za 90,5 milijona evrov obveznosti oz. 30 milijonov evrov več kot januarja.
Največ dolgov v gradbeništvu
Največ jih dolhuje na področju gradbeništva, in sicer 22 odstotkov podjetij in 27 odstotkov samostojnih podjetnikov. Podatki Ajpesa zajemajo le podatke po sodnih sklepih o izvršbi in davčnem dolgu, ne pa tudi podatkov o neplačanih računih med upniki in dolžniki, je ob predstavitvi podatkov opozorila Alenka Avberšek iz GZS.
"Vrh ledene gore, ki se je razraščala v času konjukture"
"Nelikvidnost in plačilna nedisciplina je vrh ledene gore, ki se je v Sloveniji razraščala v času največje konjunkture ter poceni in dostopnega denarja. Vedno znova poudarjamo, da so globlji vzroki za takšno stanje gotovo skriti v izgubah, ki so jih povzročila javna naročila zgolj po najnižji ceni in z izborom izvajalcev, ki ne izkazujejo poslovne in finančne trdnosti, kar se dogaja še danes," je poudarila Avberškova.
Ločeno reševanje vprašanja starih terjatev in financiranja novih projektov
Stare terjatve je po njenem mnenju treba reševati na en način, za nove projekte pa zagotoviti primerne oblike financiranja. Med predlogi GZS izpostavlja razmislek o ustanovitvi slabe banke in tudi pripravo zakonodaje, ki bi preprečevala neovirano ustanavljanje novih podjetij za vse, ki so odgovorni za stečaje svojih starih podjetij.
Predstavnik izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu v okviru GZS Mirko Požar je izpostavil nujnost vzpostavitve financiranja vsake investicije s posebnega projektnega računa, s katerega izvajalec ne bi mogel prenašati sredstev na druge svoje projekte.
2
