O tremi … in kako se je znebiti

Strah pred javnim nastopanjem je običajen in zelo pogost, celo pri Američanih, čeprav se nam kdaj zdi, da jim je bilo javno nastopanje položeno v zibelko. Kako naj se znebim treme, je vprašanje, ki ga slišim v vseh kulturnih okoljih in od zelo različnih profilov ljudi. Direktor velikega podjetja in introvertirani piflar s pravkar pridobljeno diplomo iz računalništva si ne bi mogla biti bolj različna, a ko morata kaj povedati pred občinstvom, ju družijo negativna čustva: strah, napetost in stres.

Nekoč sem skupinico študentov elektrotehnike prosila, naj na lestvici od 1 do 10 ocenijo, kako radi imajo javno nastopanje. Debelo so me gledali, eden od njih pa je pripomnil: "Gospa, saj ravno zato smo si izbrali to fakulteto!" Žal stvari niso tako preproste in v današnjem poslovnem svetu brez komunikacijskih veščin preprosto ne gre. Tudi inženir elektrotehnike, ki večino časa preživi za računalnikom, mora kdaj direktorja prepričati, zakaj naj podjetje vlaga v njegov projekt, ali "zbrifirati" sodelavce v marketingu, kaj so ključne tehnološke novosti. Kaj šele ljudje, ki vodijo korporacije (in s tem druge ljudi) ter morajo nenehno širiti vizijo, cilje in vrednote. 

Za vas imam slabo in dobro novico: slaba novica je, da je trema podobna vsem preostalim slabim navadam – težko se jih znebimo in da nam uspe, je treba trdo delati. Dobra novica: cilj je dosegljiv vsakomur.

Kako se torej spopasti s tremo? Vsaka situacija je unikatna, prav tako vsaka človekova osebnost. Univerzalni recepti ne obstajajo, a morda vam kakšen od spodnjih nasvetov pride prav.

Težko je iti po tistih treh stopnicah na oder, je pa zato nagrada neprecenljiva: spontano in iskreno zanimanje, ki ste ga izzvali v občinstvu. Dober občutek, kajne? Foto: Thinkstock

Naj vam postane udobno

Odgovorite si na naslednja vprašanja. Vas je strah, ko morate opraviti redni tedenski sestanek s tremi podrejenimi? Verjetno ne, tega ste vajeni! Tolikokrat ste že bili v podobnem položaju, da je to za vas postalo rutinsko. In prav ta rutina vam pošilja signal: "Se bom že znašel." Pa vendar je sestanek s tremi podrejenimi javni nastop tako kot predavanje sto udeležencem poslovnega kongresa. Razlika med njima je, da imate sestanek vsak teden, na kongresu pa morda predavate enkrat na leto. Če želite premagati tremo, vam mora v okoliščinah javnega nastopanja najprej postati udobno. Javite se za javne nastope pred majhnimi in velikimi skupinami. Organizirate prostovoljsko akcijo v vašem podjetju? Ponudite se, da boste vi tisti, ki boste razložili pravila sodelovanja in pozdravili sodelavce na lokaciji. Interna prodajna konferenca? Predlagajte, da bi vi izpeljali katero od delavnic. Zabava ob upokojitvi sodelavke? Povejte zdravico!

Kaj pa, če mi rečejo ne, boste vprašali. Seveda ta možnost vedno obstaja – a kako boste vedeli, da vas bo kdo zavrnil, če se niti ponudili ne boste? Prav vsak javni nastop, ki ni rutina, vam bo pomagal, da bo govorjenje pred drugimi postalo "business as usual".

Težave so vaši prijatelji

Moderno je reči, da težave ne obstajajo, so le izzivi. A jaz bolj verjamem v to, da so težave lahko prijatelji – vseh tistih, ki si želijo napredovati. Povezujemo jih s stresom, pritiski, možnostjo neuspeha. Ampak pomislite, kako radi jih rešujete (seveda se tega ne zavedate, ko se morate ukvarjati z njimi) in kako dobro se počutite, ko vam uspe! Tudi javni nastop je te vrste težava – lahko ga enačite z možnostjo neuspeha, lažje pa vam bo, če boste o njem razmišljali kot o poti navzgor. Težko je iti po tistih treh stopnicah na oder, je pa zato nagrada neprecenljiva: spontano in iskreno zanimanje, ki ste ga izzvali v občinstvu. Dober občutek, kajne? Gradite ga postopoma, začnite z majhnimi skupinami, nato pa le pogumno predstavite svojo temo organizatorjem poslovne konference.

Strah pred javnim nastopanjem je običajen in zelo pogost. Foto: Thinkstock

Pozabite nase

Če imate pred javnim nastopom tremo, zelo verjetno mislite predvsem nase. Sem si dobro zapomnil, kaj moram povedati? Da ne bom česa pozabila. Kako sem videti? Pa ravno danes moram na oder, ko me je doletel herpes!

Običajna vprašanja, vendar nerelevantna. Če se vam zdi, da vas občinstvo presoja, ko nastopate, imate popolnoma prav. Seveda vas presoja in tudi marsikaj opazi, a zelo verjetno vam želi kot govorcu le vse dobro. Razen tega ima v istem trenutku, ko posluša vas, na desetine drugih informacij in impulzov, ki vam kradejo pozornost. Ujemite jih v dialog, navdušite jih s svojo vsebino, navedite jih k drugačnemu razmisleku, pa madež na srajci ne bo več pomemben – niti opazen.

Pozabite torej nase – v vašem nastopu sta pomembna občinstvo in vaša vsebina. Ko se boste res osredotočili na to, bo trema izginila. Ta občutek poznate: ko opravite z običajnimi vljudnostmi, ki vas opredeljujejo kot govorca, ter se končno prelevite v običajnega sebe (strokovnjaka, navdušenca, poznavalca) in se zares lahko posvetite temi, zaradi katere ste na odru, tudi treme običajno ni več.

Odložite "plonk listke"

List z opombami, zapiski, napisanimi govori se zdi hvaležen pripomoček, ki vas lahko izvleče iz še tako hudih težav. Koristen je v procesu priprav, saj vam pomaga strukturirati vsebino, ki je v resnici odgovor na nekaj težkih vprašanj. Ko ste na odru, pa ga ne potrebujete več. Predstavlja namreč oviro, simbolični zid, ki ste ga sami zgradili med sabo in občinstvom. Ko gledate v zapiske, ne morete videti, ali se tri prijateljice v tretji vrsti dolgočasijo ali srkajo vaše besede. Prav tako ne morete sprostiti toka misli, ki sledi iz trenutka. Manj ste spontani, manj iskreni, verjetno nezadovoljni sami s sabo in veliko bolj prestrašeni.

Trema je dobra

Kanček treme pomeni le to, da stopate iz območja (obvladljivega) ugodja v manj znano. Tam so stvari sicer manj pod nadzorom, lahko se zgodi tudi kaj nepričakovanega, spodrsi in padci niso izključeni. Tukaj so nam lahko navdih otroci, ki še niso okuženi z družbeno (ne)sprejemljivostjo neuspeha. Kdaj so bolj srečni – po celodnevnem gledanju televizije na mehkem kavču ali ko rdečih lic in z razbitimi koleni pridejo s taborniškega izleta, kjer so morali preplezati manjši hrib in postaviti bivak?