David Kos

Torek,
11. 8. 2015,
7.46

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 11. 8. 2015, 7.46

8 let, 7 mesecev

Ali je slovenski delavec po krizi cenejši?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Strošek dela igra ključno vlogo pri konkurenčnosti gospodarstva. Ali sta velika brezposelnost in negativna gospodarska rast znižali stroške dela v Sloveniji? Statistika kaže, da ne. Kaj pa praksa?

Stroški dela so eden izmed pomembnih postavk odhodkov podjetja in so kazalnik za ocenjevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Ker se je število brezposelnih oseb v Sloveniji julija znova zmanjšalo, upadlo je pod 110 tisoč oseb, bi pričakovali, da se je strošek slovenskega delavca v krizi morda zmanjšal. Kaj kaže statistika?

Statistika nižjih plač ne zaznava Cena ure dela slovenskih delavcev se je po podatkih statističnega urada v zadnjem desetletju zviševala. Če je še leta 2005 znašala 4,3 evra neto, je maja letos delavec v povprečju prejel 6,1 evra neto.

Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega je pred desetletjem znašala 715 evrov in do danes narasla do tisočaka. Maja letos je znašala 997 evrov neto oziroma 1528 evrov bruto.

Da se realne plače v krizi po statističnih podatkih niso bistveno spremenile, kaže tudi realni indeks plač, ki upošteva inflacijo. V zadnjih petih letih se je ta znižal za največ 1,6 odstotne točke. Izjema je vsakoletni porast novembrskih plač, ki zaradi izplačila 13. plače naraste tudi do pet odstotnih točk. In seveda naslednji mesec znova za približno enak odstotek pade.

Stagnacija plač leta 2012, padec 2013 in rast 2014 Z Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) so nam sporočili, da so rast plač v obdobju med letoma 2008 in 2014 močno zaznamovali gospodarska kriza, dvig minimalne plače, prenova plačnega sistema v sektorju država in ukrepi za konsolidacijo javnih financ.

"Rast povprečne bruto plače se je v tem obdobju postopno umirjala, kar je v letih 2010 in 2011 začasno prekinil predvsem dvig minimalne plače. Po nominalni stagnaciji leta 2012 in znižanju leta 2013 se je povprečna plača leta 2014 znova nekoliko zvišala.

Okrepitev rasti v zasebnem sektorju, kjer navzgor izstopa predvsem rast v industriji, povezujemo s ponovnim okrevanjem gospodarske aktivnosti in izboljšanjem produktivnosti, prvič po začetku krize pa so se okrepila tudi izredna in nadurna izplačila plač," so zapisali v uradu.

Statistika ne kaže realne slike Zakaj kljub veliki brezposelnosti in številnim stečajem podjetij v zadnjih petih letih statistika ne zaznava nižjih plač, na statističnem uradu odgovarjajo, da se ti dogodki v povprečju skrijejo in žal ne kažejo realnega stanja plač v državi. Če gre na primer v stečaj veliko podjetje z nizko plačanimi delavci in na drugi strani manjše podjetje z visoko plačanimi delavci, povprečje ostaja približno enako.

Stečaj tudi še ne pomeni, da bodo plače upadle. Uradna statistika je v krizi celo zaznala trend, da so plače rasle. Ob stečaju večjih tekstilnih podjetij, kot je na primer Mura, kjer so bile plače minimalne, se je povprečna plača zato povečala. Obstala so torej podjetja z višjimi plačami, podjetja z nižjimi prihodki pa propadla.

Nižje plače predvsem v storitvenem sektorju Statistiki pritrjuje tudi kadrovski strokovnjak Tilen Prah, ki pravi, da so plače, predvsem na najnižjih delovnih mestih, v času krize poskočile. Gre za podjetja z več kot sto zaposlenimi, ki imajo z delavci sklenjene kolektivne dogovore o višini plač. Te plače so se v zadnjih petih letih zviševale na praktično vseh položajih.

V majhnih in srednjih podjetjih, predvsem v storitvenem sektorju, administraciji, računovodstvu, komerciali, marketingu, oblikovanju, kjer nimajo sistematizacije delovnih mest, pa je bil pritisk na delovna mesta večji, zato so se plače zniževale.

Ponudba novih delovnih mest že na ravni pred krizo Po njegovih besedah se nižje plače odražajo večinoma pri nesistematiziranih delovnih mestih, kjer je plača stvar dogovora oziroma stvar pogajanj. "Vedno se pojavi kakšen iskalec zaposlitve, ki je pripravljen sprejeti delo za nižjo plačo kot njegov konkurent," pove Prah iz kadrovske agencije Kariera.

"Trenutna ponudba delovnih mest je že na ravni izpred krize, število iskalcev zaposlitve pa je še vedno enkrat večje kot pred krizo. Ker gre tudi pri zaposlovanju za logiko ponudbe in povpraševanja, se posledično cena dela znižuje," pravi Prah.

Dober delodajalec se zaveda, da je dobrega delavca treba tudi pošteno plačati "A dober delodajalec se zaveda, da je dobrega delavca treba tudi pošteno plačati. Ne želim govoriti, da so se plače v krizi v splošnem zniževale, niti za koliko. Bolj so se glede na razmere zniževala pričakovanja delavcev, ki so jih delodajalci seveda s pridom izkoriščali," ponazori Prah.

V primeru trenutnega trenda gospodarske rasti in manjše brezposelnosti, ko se ponudba in povpraševanje počasi izenačujeta, Prah pričakuje dvig povprečne plače. "Pritisk na višanje plač pa povzroča tudi izseljevanje mladih v tujino," še sklene.

Podobnega mnenja so tudi v Umarju, saj so v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj napovedali, da se bo rast plač v prihodnjih treh letih nadaljevala tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.