Torek, 11. 8. 2015, 7.46
8 let, 7 mesecev
Ali je slovenski delavec po krizi cenejši?
Stroški dela so eden izmed pomembnih postavk odhodkov podjetja in so kazalnik za ocenjevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Ker se je število brezposelnih oseb v Sloveniji julija znova zmanjšalo, upadlo je pod 110 tisoč oseb, bi pričakovali, da se je strošek slovenskega delavca v krizi morda zmanjšal. Kaj kaže statistika?
Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega je pred desetletjem znašala 715 evrov in do danes narasla do tisočaka. Maja letos je znašala 997 evrov neto oziroma 1528 evrov bruto.
Da se realne plače v krizi po statističnih podatkih niso bistveno spremenile, kaže tudi realni indeks plač, ki upošteva inflacijo. V zadnjih petih letih se je ta znižal za največ 1,6 odstotne točke. Izjema je vsakoletni porast novembrskih plač, ki zaradi izplačila 13. plače naraste tudi do pet odstotnih točk. In seveda naslednji mesec znova za približno enak odstotek pade.
"Rast povprečne bruto plače se je v tem obdobju postopno umirjala, kar je v letih 2010 in 2011 začasno prekinil predvsem dvig minimalne plače. Po nominalni stagnaciji leta 2012 in znižanju leta 2013 se je povprečna plača leta 2014 znova nekoliko zvišala.
Okrepitev rasti v zasebnem sektorju, kjer navzgor izstopa predvsem rast v industriji, povezujemo s ponovnim okrevanjem gospodarske aktivnosti in izboljšanjem produktivnosti, prvič po začetku krize pa so se okrepila tudi izredna in nadurna izplačila plač," so zapisali v uradu.
Stečaj tudi še ne pomeni, da bodo plače upadle. Uradna statistika je v krizi celo zaznala trend, da so plače rasle. Ob stečaju večjih tekstilnih podjetij, kot je na primer Mura, kjer so bile plače minimalne, se je povprečna plača zato povečala. Obstala so torej podjetja z višjimi plačami, podjetja z nižjimi prihodki pa propadla.
V majhnih in srednjih podjetjih, predvsem v storitvenem sektorju, administraciji, računovodstvu, komerciali, marketingu, oblikovanju, kjer nimajo sistematizacije delovnih mest, pa je bil pritisk na delovna mesta večji, zato so se plače zniževale.
"Trenutna ponudba delovnih mest je že na ravni izpred krize, število iskalcev zaposlitve pa je še vedno enkrat večje kot pred krizo. Ker gre tudi pri zaposlovanju za logiko ponudbe in povpraševanja, se posledično cena dela znižuje," pravi Prah.
V primeru trenutnega trenda gospodarske rasti in manjše brezposelnosti, ko se ponudba in povpraševanje počasi izenačujeta, Prah pričakuje dvig povprečne plače. "Pritisk na višanje plač pa povzroča tudi izseljevanje mladih v tujino," še sklene.
Podobnega mnenja so tudi v Umarju, saj so v spomladanski napovedi gospodarskih gibanj napovedali, da se bo rast plač v prihodnjih treh letih nadaljevala tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.