Kontrolorji vinjet: Ustavimo vse, ki so brez

V Sloveniji delo kontrolorja vinjet opravlja okrog sto oseb. "Na začetku mi je bilo grozno, priznam. Razmišljal sem o tem, da če bo vedno tako, tega ne bom zdržal. Delo je psihično naporno, še posebej, če naletiš na kakega 'pacienta'. A človek se vsega navadi," pravi nadzornik Dušan Kavčič, ki je na počivališču Barje spremljal Jožeta Gasserja.

Nadzornika se sicer strinjata, da izjav jeznih voznikov preprosto ne smeš jemati osebno. Ljudje so pač jezni na zakon in ne na izvajalca zakona.

Delo nadzornikov poteka večinoma v parih, ki so vsak dan sestavljeni na novo. Medtem ko se eden pogovarja s stranko in podatke vpisuje v računalnik, drugi fotografsko dokumentira postopek in obvešča regionalni center cestninskega nadzora, ki je kanal za vse tovrstne informacije.

"Zaplete se pri porcheju in ne pri katrci"

Nadzorniki "operirajo" na cestninskih postajah, mejnih prehodih in avtocestnih postajališčih. Pravilo "boljši avtomobil, več težav z voznikom" v večini primerov sicer drži, ne pa vedno. "Zaplete se pri porcheju in ne pri katrci, kjer je vinjeta vredna več kot avtomobil," pravi Jože. Dušan pa doda še en "bogataški" izgovor: "Ne vidiš, kako hud avto si lahko privoščim? Zakaj si torej ne bi še vinjete. Preprosto nisem vedel."

Zakonca z Ukrajine: žena bi, mož šokiran

Prvi "žrtvi", ki sta ta dan na Barju prišli v roke "našima" kontrolorjema, sta bila Ljudmila in Wadym, starejši zakonski par iz Ukrajine, ki sta brez vinjete uspela prepotovati že večji del Avstrije. Medtem ko je gospa dobrohotno sprejela opozorilne besede redarjev, je gospod zahteval dokument s pravilnikom in se z literaturo zaprl v svoj rdeč kombi.

Zakonca sta se na poti iz Ukrajine mimo Poljske, Češke, Avstrije in Italije srečevala z različnimi tegobami. Medtem ko sta na italijanskih cestninskih postajah zaman čakala na uslužbenca, ki bi jima zaračunal cestnino in nazadnje izvedela, da je treba le pritisniti na rdeči gumb in bo račun iz avtomata skočil kar sam, se je zapletlo še v Sloveniji.

"Ustavila sva se na cestninski postaji in iskala rdeči gumb. Ker je trajalo kar nekaj časa, se je za nama že nabrala daljša kolona. Čakala sva in čakala, nakar nama je uslužbenec pojasnil, da cestnine ni!" A kot kaže, jima je pozabil omeniti obvezno uporabo vinjete, ki sta jo pri kontrolorjih plačala z dodatkom 150 evrov (kazen je bila sicer 300 evrov, a tujci morajo kazen vedno poravnati na kraju samem, zato je bil znesek polovičen).

Otto bi po stari cesti do Plitviških jezer

Naslednji voznik brez vinjete je Otto z Danske, ki je z otrokoma potoval proti Plitviškim jezerom. Tudi on kljub številnim opozorilom na avtocesti naj ne bi vedel, da si mora kupiti vinjeto. "Na cestninski postaji je gorela zelena luč, zato se nisem ustavljal," je utemeljil svojo zmoto in se hudoval, kako je sploh zašel na avtocesto, ko pa je nameraval voziti po magistralni cesti. Brez prerekanj je kupil vinjeto in poravnal kazen ter kljub dobronamernim nasvetom, da bo do cilja hitreje prispel po avtocesti, vztrajal, da bo pri Metliki skrenil na stransko pot in tako potoval do cilja.

Kaj pa ponaredki?

Seveda so na trgu tudi ponaredki. Nadzornike so ravno pred dnevi obvestili o zajetnem kupčku ponarejenih vinjet, ki so ležale v enem izmed koprskih kontejnerjev. A še tako kakovosten ponaredek ne more konkurirati izvirniku, saj po določenem času preprosto obledi in kaj hitro pritegne pozornost cestnih nadzornikov.

"Pri voznikih s Kosova in Albanije še vedno peče glava" Ob uvedbi vinjet julija 2008 je bil brez vinjete vsak peti avtomobil, medtem ko je številka danes bistveno nižja. Tudi težav z vozniki je precej manj kot pred leti. V preteklosti so bili najbolj težavni turški vozniki, ki so se prek Slovenije vračali z začasnega dela v tujini. Ti so danes bolj disciplinirani, medtem ko pri voznikih s Kosova in Albanije, kot pravi Jože, "še vedno peče glava". Pregovarjanja trajajo različno dolgo, tudi do ure.

Do policistov s pritiskom na oranžni gumb

Fizično nasilje nad nadzorniki je prej izjema kot pravilo. Obstaja pa. Tako je na primer pred leti nek makedonski voznik s prestižnim avtomobilom Q7 na mejnem prehodu Obrežje udaril nadzornika. Pojavil se je predlog, da bi se nadzorniki zaščitili s solzilci, a ideja v praksi ni nikoli zaživela.

Jože zatrjuje, da se med delom počuti varno, če pa bi se znašel v nevarnejši situaciji, lahko s pritiskom na oranžni gumb aparata – ta deluje prek tera sistema, ki je namenjen tudi gasilcem in policistom – na pomoč prikliče angele v modrem. Avtomobili DARS-a so pod neprestanim satelitskim nadzorom, prav tako pa se kontrolorji v času postopka redno javljajo v regionalni center.

Poligloti v rumenih brezrokavnikih

Pri delu nadzornikov je obvezno znanje tujih jezikov, za tečaje pa poskrbijo na DARS-u. Kljub temu da Jože suvereno uporablja angleški in nemški jezik, Dušan tudi francoskega, pa pravita, da to ne zadostuje. "Vsak hoče imeti informacijo v svojem jeziku. Če bi znal še pet jezikov, ne bi bilo dovolj," pravi Dušan.

Zakon je enak za vse V dveh urah smo torej na sredini Slovenije – predhodno se mi je zdelo, da na takšni lokaciji kršiteljev zagotovo ne bo – ustavili dva, že nekaj ur prej pa sta naša kontrolorja na viaduktu Peračica vinjeto s kaznijo zaračunala že štirim ubiralcem cenejše poti.

In kljub temu da smo večinsko nagnjeni k ubiranju krajših in položnejših poti, drži: Zakon je za vse enak. In prav je tako.