Učinkovito obsevanje rakastih celic brez stranskih učinkov

Raziskovalna skupina na univerzi ameriške zvezne države Missouri, ki jo vodi profesor M. Frederick Hawthorne, ima dobre razloge za veselje in odlično motivacijo za nadaljnje raziskave.

Potem ko so iznašli novo obsevalno terapijo, ki je pri miših s tumorjem EMT6 zajezila razvoj rakastih celic, obenem pa ni povzročila nobenega neželenega stranskega učinka, ki jih bolniki poznajo iz uveljavljenih načinov zdravljenja s kemoterapijo ali obsevanjem, upajo, da bodo enako dobre rezultate dosegli tudi pri ljudeh.

Hawthorne in njegovi sodelavci bodo preizkuse na večjih živalih in dolgoročno tudi na ljudeh začeli kmalu po tem, ko jim bo uspelo zagotoviti potrebna finančna sredstva za pripravo ustrezne opreme in raziskovalnih prostorov, so še napovedali.

V Sloveniji vsako leto zaradi raka izgubimo skoraj šest tisoč življenj, na primer v ZDA pa skoraj pol milijona, zato je vsaka novica o uspešnejšem zdravljenju tega množičnega morilca zagotovo zelo spodbudna.

Neželeni učinki današnjih metod posledica neselektivnega delovanja

Izhodišče nove Hawthornove metode je terapija z zajetjem nevtronov v neradioaktivnem boru-10, bolj znana po okrajšavi BNCT iz angleškega imena "boron neutron capture therapy". Ta metoda je v svojih temeljih znana že približno 80 let, toda Hawthorne in njegova ekipa z mednarodnega inštituta za nanomedicino in molekularno medicino pri univerzi Missouri sta jo izpopolnila z izkoriščanjem bioloških procesov rakastih celic in uporabo nanokemije.

Metoda BNCT se je začela razvijati kmalu po odkritju nevtrona leta 1932, njena največja ovira pa je še vedno zagotavljanje selektivnosti, natančneje zagotavljanje zaželenega delovanja na rakastih celicah brez sočasnega uničevanja bližnjih zdravih celic.

Obrniti uničevalno moč zdravljenju v prid

Rakaste celice rastejo hitreje kot normalne celice in ob tem tudi absorbirajo več snovi. Posebno mešanico borovih snovi, ki so jo ustvarili posebej v ta namen, so tako vnesli v rakaste celice in jih nato izpostavili nevtronom, ki povzročijo nastanek radioaktivnega bora-11 in njegov razpad v jedrski reakciji.

Nastajajoči alfadelci (helijevi atomi) in litijevi atomi selektivno prebijajo in uničujejo rakaste celice od znotraj, ob tem pa je izjemno pomembno, da ostanejo pri uporabi teh novih borovih snovi sosednje zdrave celice nepoškodovane, česar v dozdajšnjih različicah metode niso dosegli.

Študijo so pred nekaj dnevi objavili tudi pri ameriški nacionalni akademiji znanosti (National Academy of Science).