Ocenili smo: Football Manager 2013

Razvijalska skupinica Sports Interactive, ki stoji za FM2013, je fantastično digitalno nogometno pot z igro Championship Manager začela že leta 1992 v sodelovanju z založnikom Domark in se nato zapisala takrat gigantskemu Eidosu, s katerimi pa so se razšli pred osmimi leti in nastal je Football Manager.

Eidosu je namreč kot lastniku licence ostalo ime Championship Manager, družbi Sports Interactive pa neznanska baza informacij o nogometaših, ki je seveda osnova dobre poslovne simulacije. Konamijevski pristop bi bil namreč polomija, saj je nekaterim že igranje z izmišljenimi nogometaši izredno mučno, da bi se pa morali ubadati še z njihovimi kapricami? Nezaslišano …

Skok v sedanjost Ker gre za igro, ki že dolga leta vleče vzporednico z Microsoftovim Excelom, je o bistvenem napredku grafičnega vmesnika nemogoče govoriti v presežnikih, je pa razvoj bolj izrazit na zelenici. 3D-prikaz tekem, ki je stalnica že od izdaje 2009, se je letos končno namreč odmaknil od spominjanja na Sensible Soccer in se približal Fifinemu.

To ne pomeni, da je kakovost videnega na ravni EA-jeve igre, saj je število poligonov majhno, občasno pa je še vedno mogoče prisostvovati teleportiranju igralcev čez polovico igrišča in drugim nerodnim, nečloveškim premikom, a je število takšnih pripetljajev zmanjšano na najmanjšo možno raven.

Razveseljivo je videti, da se moštva bolj kot kdajkoli prej držijo zastavljenih formacij, da igralci utekajo v prazen prostor, prestrezajo podaje, lobajo vratarje in celo zabijejo kakšen avtogol. Animacija teles je veliko bolj tekoča in predvsem verjetna – nekatere igralce je namreč mogoče spoznati že po gibanju in telesni drži: Lavezzi s svojim nizkim težiščem z lahkoto prebija obrambo z obeh bokov, Ibra se drži predvsem preigravanj, Thiago Silva je kralj domačega kazenskega prostora (prvo sezono sem začel s pariškim PSG-jem, zato je omenjena njihova triperesna deteljica).

Pogled na zelenico je le delček igralnega časa … … preostanek namreč predstavlja preklapljanje med neskončnimi preglednicami, ki so zdaj natanko to: pregledne. Sports Interactive so namreč uporabili svoje izkušnje "klepanja" aplikacij za mobilne naprave in na zaslonu uspeli obdržati ogromno število podatkov ter jih logično popredalčkati tako, da FM2013 za stare mačke v nobenem trenutku ni prenasičen.

Vsem drugim, ki bi želeli malo biti glavni v klubu, a se jim Football Manager 2013 zdi preveč kompleksen, je na voljo način Classic, ki se pravzaprav igra kot Championship Manager. Večino zadolžitev, ki so sicer vitalen del igre (ubadanje s financami in mediji, na primer), lahko prepustite direktorju kluba in se ukvarjate izključno s pripravami na tekme. Tudi tu je kot v klasičnem FM-u oziroma načinu Sim na voljo pritiklina, ki prihrani čas, če želite zdrveti skozi manj pomembne tekme: z Match Plans lahko namreč določite pristop k igri, če ekipa lovi zaostanek oziroma če udobno vodi (jasno je, da je tu edini pravi pristop klasični cattenacio).

Letos je precej bolj koristen vdelan pomočnik, ki nas o morebitnih izboljšavah in aktualnih novicah obvešča skozi vmesnik, ki spominja na Twitter. Koristen je na več načinov: opozarja na mlade talente in zanimive igralce (čeprav je to primarno delo skavtov), med tekmami svetuje ukrepanje, če vaša ekipa prejme zadetek ali se kdo od igralcev poškoduje, mogoče mu je naročiti tudi iskanje novih sodelavcev, ki se bodo namesto vas ukvarjali z motečimi dejavniki (nizko moralo moštva, tečnimi lastniki kluba in nezadovoljnimi trenerji).

Ti pridejo še posebej prav, če ste neizkušen menedžer, ki je pravkar nastopil službo pri enem od evropskih velikanov. Bolj kot je ta v razvalinah (za pošten izziv izberite Lyon, AC Milan ali Romo – no, pravzaprav katerikoli italijanski klub, hehe), težji bo konstanten linearni napredek do največjih lovorik, ki je bil v preteklih igrah serije FM sicer stalnica.

Kdor ne da, dobi V klasičnem načinu je na voljo možnost rabe goljufij oziroma "pospeševalcev" napredka, ki jih lahko odklenete s plačilom v resnični valuti, a je njihova uporaba nesmotrna, saj dostop do vseh dobite z določenimi dosežki (zmagaj tekmo v ligi prvakov, dosezi največ golov v domačem prvenstvu). Za nameček je igranje z bogatimi klubi, kot so Manchester City, PSG, Zenit in Malaga, dobesedno enako goljufanju, saj je malha z denarjem praktično brez dna. Nakup Messija tako sploh ni pod vprašajem.

Še vedno so prisotni izzivi, ki pa so v letošnji inkarnaciji Football Managerja precej manj nemogoči kot prej. Tako se ne dogaja več, da bi igra od igralca zahtevala, naj sredi sezone prevzame Norwich in z 18. mesta v angleškem Premiershipu pomete s favoriti za naslov prvaka. Uvrstitev v ligo Europa? Kljukica.

Opazil pa sem, da vse preveč klubov preferira igro po tleh oziroma poskuša emulirati Barcelonino tiki-tako. Prekomerno podajanje je seveda v neskladju z realnostjo, saj predobro vemo, da so pravi "tehničarji" le Španci, Nemci in Nizozemci, medtem ko predvsem v Angliji in Italiji zagovarjajo nabijanje žoge od enega kazenskega prostora do drugega.

O tako kompleksni igri, kot je Football Manager 2013, bi lahko napisal celo enciklopedijo, saj je kakovostne vsebine enostavno preveč. Vsebine, ki jo pri Sports Interactive vsako leto iz same ljubezni do nogometa in igralcev nadgradijo, čeprav nimajo praktično nobene resne konkurence.

Splošna ocena: 85

Zvrst: Poslovna simulacija Razvijalec: Sports Interactive Založnik: Sega Igrala: PC, Mac OS

Lestvica ocen

1‒10 ‒ Se ne dotaknem, tudiče mi igroiz same ljubeznipodaripunca/žena/mama. 11‒20 ‒ Vzamem, če mi igrokdopodari, in ploščekuporabimkotpodstavekzapivo. 21‒30 ‒ Igram, kersemmazohist. 31‒40 ‒ Biigral, če bi mi tatoviodneslivsedrugo. 41‒50 ‒ Igre bi se lotilsamo v službenemčasu. 51‒60 ‒ Igraimanekajdobrihelementov, ki pa ne odtehtajoslabihstrani. 61‒70 ‒ Kotprivrženecdotičnezvrstibom v igriužival. 71‒80 ‒ Zelosolidnaigra, do odličnostijinemanjkaveliko. 81‒90 ‒ Odličnaigra z elementiklasike 91‒100 ‒ Kupimkardvaizvoda; enegazaigranje, drugegazaobčudovanje v vitrini.