Četrtek, 16. 2. 2017, 15.54
7 let, 1 mesec
Največji dosežki in odkritja evropskih vesoljcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Ker je sinonim za raziskovanje vesolja že lep čas ameriška vesoljska agencija Nasa, marsikdaj pozabimo, da imamo tudi v Evropi vesoljsko agencijo, ki svoje delo opravlja zelo uspešno. Kateri so do zdaj največji dosežki Evropske vesoljske agencije in kateri so najzanimivejši projekti, ki jih pripravlja v bližnji prihodnosti?
Evropska vesoljska agencija ima sedež v Parizu.
V Sloveniji je danes na obisku generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA) Johann Dietrich Wörner. ESA (European Space Agency) je bila ustanovljena leta 1975. Želja Evropejcev po raziskovanju vesolja se je sicer pojavila že prej, a težava je bila v tem, da so med drugo svetovno vojno in po njej praktično vsi najboljši znanstveniki iz porušene Evrope ušli v ZDA ali Sovjetsko zvezo in postali tekmeci v kasnejši vesoljski dirki.
Prva misija ESA, v katero je bilo na začetku včlanjenih deset držav (s članstvom v ESI se danes lahko pohvali 22 držav), je bilo odkrivanje žarkov gama v vesolju. Prvi astronavt, ki je na skafandru nosil našitek ESA, je v vesolje poletel leta 1983. To je bil Nemec Ulf Merbold.
Ulf Merbold | Foto: ESA
ESA danes svoje astronavte redno pošilja na Mednarodno vesoljsko postajo in sodeluje pri praktično vseh pomembnejših mednarodnih vesoljskih misijah.
Prvi pristanek na kometu
Plovilo Rosetta agencije ESA je 6. avgusta 2014 po več kot desetletnem potovanju skozi vesolje dohitelo komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se zasidralo v njegovo orbito. 12. novembra se je od Rosette ločil pristajalni modul in se uspešno dotaknil zaledenele površine kometa. Evropska vesoljska agencija je s tem napisala zgodovino, saj na kometu še nikoli prej ni pristalo nobeno človeško vesoljsko plovilo.
Komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko
Preberite več o zgodovinski misiji Rosetta
Prvi pristanek v zunanjem delu Osončja
14. januarja 2005 je na površini Titana, največje lune plinastega planeta Saturn, pristala sonda Huygens. Šlo je za najbolj oddaljeni pristanek človeškega plovila na kateremkoli od vesoljskih teles in do zdaj edinega v zunanjem delu Osončja (onkraj orbite planeta Marsa). Sondo Huygens je do Titana odpeljalo raziskovalno plovilo Cassini ameriške vesoljske agencije Nasa, ki še danes kroži okrog Saturna.
Preberite vse o "parkiranju" na Titanu
Satelitski navigacijski sistem Galileo
Galileo je evropski satelitski sistem, ki omogoča zelo natančno navigacijo in boljšo pokritost s signalom ter je neposredna konkurenca ameriški navigaciji GPS in ruskemu sistemu Glonas. Galileo je začel delovati decembra lani, uporaba satelitske navigacije pa je brezplačno na voljo vsem, ki imajo na svoji mobilni napravi ustrezen čip. V nasprotju s sistemoma GPS in Glonas, ki sta sposobna lociranja do nekaj metrov natančno, bo Galileo uporabnike iz vesolja usmerjal na meter natančno. Segel bo tudi na območja, kjer signala trenutno ni, na primer v predore. Tako bo med drugim olajšal iskalne akcije v odročnih krajih.
Giotto
Evropska vesoljska agencija je med misijo Giotto, ki je trajala med letoma 1985 in 1992, ujela Halleyjev komet. Plovilo Giotto ima rekord za največje približanje slavnemu kometu, saj je bilo na najbližji točki od jedra kometa oddaljeno manj kot 600 kilometrov.
Mars Ekspres
Evropska vesoljska agencija ima že od božiča 2003 v orbiti Marsa satelit Mars Express Orbiter. Mars Express je sicer tudi ime dvodelne misije, katere cilj je bil raziskovanje Marsa tako iz zraka kot na terenu, a se je pristanek modula Beagle 2 ponesrečil. Satelit Mars Express Orbiter je medtem postal gromozanska uspešnica, saj o Marsu predvsem po njegovi zaslugi v zadnjem desetletju in (skoraj) pol vemo več kot kdajkoli prej. Ker mu gre tako dobro, je ESA trajanje misije satelita podaljšala že šestkrat. V orbiti Marsa leti že trinajst let in skoraj dva meseca.
Venera Ekspres
Venera Express je bila več kot devet let trajajoča misija Evropske vesoljske agencije, med katero je istoimensko raziskovalno plovilo preučevalo atmosfero planeta Venera. Po zaslugi Venera Expressa vemo, da so na planetu nekoč najverjetneje obstajali oceani, da so nevihte s strelami na Veneri veliko pogostejše kot na Zemlji in da je praktično celoten južni pol Venere velik vrtinec. Znanstveniki so se ogromno naučili tudi o kemični sestavi ozračja Venere. | Foto: ESA
Ulikses
Robotsko vesoljsko plovilo Ulikses (Ulysses) je leta 1990 na krovu space shuttla Discovery poletelo na raziskovanje Sonca. Preučevalo je Sončevo magnetno polje, Sončev veter (električno nabiti delci, ki uhajajo iz Sončeve atmosfere) in gostoto prašnih delcev, ki v Osončje prihajajo od zunaj.
Vesoljski teleskop Herschel
Herschel je bil največji infrardeči vesoljski teleskop do zdaj. To pomeni, da je bil sposoben zaznati svetlobo v zelo hladnih in oddaljenih delih vesolja, kjer so zvezde in galaksije šele nastajale. Prvotno je bil namenjen opazovanju Osončja, a so mu kasneje zaupali preučevanje več milijard svetlobnih let oddaljenih valilnic zvezd. Tole je Herscelov posnetek galaksije Andromede.
Herschel je v več delih vesolja, na primer na kometih in asteroidih, odkril vodno paro, opazil pa je tudi kar 12,5 milijarde svetlobnih let oddaljeno galaksijo, ki je nastala manj kot 900 milijonov let po Velikem poku. Tole je sicer ena najboljših Herschlovih fotografij, prizor iz galaksije Magellanov oblak.
Vesoljski teleskop Hubble
Evropska vesoljska agencija sicer ni načelovala projektu Hubble, je pa prispevala nekaj najbolj uporabnih instrumentov za ta vesoljski teleskop, ki deluje že od 20. maja 1990. Hubble velja za enega najuspešnejših znanstvenih projektov v zgodovini človeštva.
Preberite več o največjem odkritju vesoljskega teleskopa Hubble
Vesoljski teleskop James Webb (2018)
ESA sodeluje tudi pri gradnji vesoljskega teleskopa James Webb, ki ga bodo v vesolje spravili in vklopili predvidoma oktobra prihodnje leto. James Webb ne bo nadomestil Hubbla, ki bo po ocenah znanstvenikov deloval še približno 15 ali 25 let, temveč bo človeštvu omogočil globlji pogled v vesolje v infrardečem barvnem spektru.
Evklid (2020)
Evklid (Euclid po angleško) je eden zanimivejših projektov, ki se jih bo Evropska vesoljska agencija lotila v bližnji prihodnosti. Istoimensko vesoljsko plovilo nam bo pomagalo bolje razumeti tako imenovano temno energijo in temno snov oziroma temno materijo, ki po ocenah znanstvenikov sestavljata več kot 90 odstotkov vesolja. Vse, kar vidimo okrog nas, je navadna, običajna (ali barionska) snov oziroma materija, ki predstavlja manj kot pet odstotkov celotnega vesolja, ugibajo znanstveniki. | Foto: ESA
JUICE (2022)
JUICE (Jupiter Icy Moons Explorer) je vesoljsko plovilo, ki bo leta 2022 odrinilo na raziskovanje zaledenelih lun Jupitra, največjega planeta v Osončju. Še posebej ga bodo zanimale lune Ganimed, Kalisto in Evropa – pod površino vseh, zagotovo pa pod površino Evrope, je ocean tekoče vode, so prepričani znanstveniki. Kjer je tekoča voda, pa morda obstajajo tudi sledi (preprostih) življenjskih oblik.
Slovenija in Evropska vesoljska agencija
Minister Zdravko Počivalšek in generalni direktor ESA Johann Dietrich Wörner pri podpisu sporazuma o pridružitvi Slovenije Evropski vesoljski agenciji.
Slovenija je pridružena članica ESE postala 1. decembra lani. Pridružitveni sporazum sta na sedežu agencije v Parizu podpisala generalni direktor ESA Johann Dietrich Wörner in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Minister je ob tem napovedal sodelovanje Slovenije v treh programih ESA – splošnem tehnološkem programu, programu opazovanja Zemlje in znanstvenem programu Prodex.
Generalni direktor ESA se prav v teh dneh mudi v Sloveniji. Obiskal je ministra Počivalška in podjetje Sinergise, ki razvija tehnološke rešitve za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov. Kot sta Počivalšek in Dietrich Wörner poudarila po srečanju, pridruženo članstvo Slovenije v Esi koristi obema stranema, sodelovalnega potenciala pa je še veliko.
Danes je po Počivalškovih besedah velik dan, saj je delegacija Ese Slovenijo obiskala prvič po njeni pridobitvi statusa pridružene članice. Kot je poudaril minister, je pridruženo članstvo zelo pomembno tudi za slovenska podjetja, saj jim je država omogočila neposredno sodelovanje v treh programih.
To so tehnično usmerjeni splošni tehnološki program, program opazovanja Zemlje in znanstveni program Prodex. Kot je pojasnil Počivalšek, bo Slovenija v te programe vložila skupno 15 milijonov evrov, in sicer devet milijonov v prvega, pet v drugega in en milijon v znanstvenega. STA
