Frankfurtski glasbeni sejem pokazal nove trende v industriji glasbil

Poslušanje živih nastopov s slušalkami

Vsako pomlad se na frankfurtskem sejmišču zberejo glasbeniki vseh zvrsti na največjem glasbenem sejmu na tej strani Atlantika. Tam spoznavajo nova glasbila, novo studijsko opremo in pripomočke za koncertiranje, sejem pa je zanimiv tudi "laikom", predvsem zaradi številnih minikoncertov na razstavnih prostorih.

Da, zaradi teh koncertov bi na sejmišču moralo biti precej hrupno, a hudo je samo v halah s pretežno akustičnimi inštrumenti, kjer klasični glasbeniki igrajo kar drug čez drugega. Glasbenike, ki igrajo na električne in elektronske inštrumente, obiskovalci večinoma poslušajo kar prek slušalk.

In kaj smo slišali? Bobnarja, ki vpije zaradi ekspresno hitrega udarjanja, "bluesmana" iz Teksasa, kanadskega metalca, italijanske romantike, kitarista na hibrid med kitaro in basom, nemško konkurenco skupini Perpetuum Jazzille in druge. Preverite v videu ...

iPadi našli pot do vseh inštrumentov

In kakšni so trendi v industriji glasbil in glasbene opreme? No, kažejo se že nekaj let, a letos res ni šlo brez Applovih iPadov in iPhonov. V glasbeni industriji je Apple sicer že ves čas prisoten, predvsem kar zadeva računalniško snemalno tehniko (na tem področju še vedno daleč prekaša osebne računalnike), a tokrat govorimo predvsem o tablicah in pametnih telefonih, ki smo jih tokrat videli na vsakem razstavnem prostoru.

Danes se te naprave uporabljajo v kombinaciji s praktično vsakim inštrumentom. Klaviaturisti z iPadov berejo note in uporabljajo naložene zvoke, sample, loope, kitaristi svoje kitare vtikajo skoraj neposredno v iPhone – tako uporabljajo digitalne kitarske učinke namesto tistih malih škatlic na tleh.

IPhone in iPad sta tudi snemalni napravi (lahko tudi večkanalni), sploh v kombinaciji z mikrofoni, ki jih priključijo kar prek USB-ja, in ne klasičnega XLR-kabla. IPad je lahko tudi "ritem mašina", tonski tehniki pa z iPadi nadomeščajo ogromne mešalne mize. Ni kaj, nova glasbenikova orodja so aplikacije z Applovega App Stora.

Zanimivo pri tem je, da se v glasbeni industriji uporabljajo samo iPadi in iPhoni, na tem področju androidnih naprav praktično ni. Torej, če sta na drugih področjih Apple in Google že bolj ali manj izenačena, je v glasbeni industriji izrazito ena proti nič za Apple.

Za dobro glasbo je še vedno bistven talent

Vsa ta prepredenost glasbe in računalništva pa marsikoga skrbi. Namreč, nekdaj je bil dober glasbenik odvisen od svojih veščin, od svojega pritiskanja na strune in tipke, od svoje trebušne prepone, od svojega vibrata ...

Jasno, še naprej bodo temelji za dobro glasbo predvsem talent, kreativnost, sporočilnost in veliko število vaj. A vseeno imajo današnji "analogni" glasbeniki močno konkurenco v inovativnih glasbenih kreativcih, ki s pomočjo sodobne računalniške tehnike izredno hitro komponirajo in tudi snemajo.

Domača produkcija nadomešča drage snemalne studie?

Dragi studii sicer še ne bodo izgubili dela, a sodobni glasbeniki od snemalnih studiev zahtevajo le še najzahtevnejšo produkcijo, recimo mastering albumov, v studie gredo glasbeniki že s precej dovršenimi idejami.

Veliko teh idej je že praktično dovolj dovršenih za uporabo v različnih reklamah, predvajanje na radiih, tudi velik del slovenske domače produkcije se da zlahka narediti v domačih studiih. Zadnji hit pa so spletni servisi in socialna omrežja, prek katerih sodobni glasbeniki na preprost in tudi dokaj poceni način spravljajo glasbo do svojih poslušalcev. Na te spletne servise se da po novem izvažati kar neposredno iz računalniških programov, v katerih ustvarjajo.

Torej, po eni strani gre glasbena produkcija v smer hude "profesionalizacije" s snemanji najzahtevnejših projektov v najdražjih studiih, po drugi strani pa v poenostavitev postopkov snemanja v prid večje mere (preprostejše) lastne produkcije.

Marshallovi ojačevalci samo še na stadionih

In isto lahko rečemo za žive nastope. Današnji koncerti morajo biti spektakli, podprti z ogromno mero videa in najzahtevnejšimi svetlobnimi učinki. A takšni koncerti stanejo, zato se veliko žive glasbe seli v manjše dvorane, klube, v katerih pa zmorejo glasbeniki nastopati tudi s svojo lastno opremo, ki mora biti prej dovolj tiha kot pa dovolj glasna.

Ogromne zvočnike so nadomestili tanki aktivni zvočniški sistemi z ločenimi nizkotonci, velike Marshallove kitarske ojačevalce pa trendovsko oblikovane miniaturne škatlice, ki strežejo s komaj petimi vati moči. Kable so nadomestili brezžični sistemi, velike monitorje pa slušalke, skrite v ušesih.