Pet osumljenih v zadevi AMZS

To so končni učinki akcije kranjskih kriminalistov, ki so jo predstavili na današnji tiskovni konferenci. Gorenjski kriminalisti so prve podatke o domnevnih nepravilnostih pri tehničnih pregledih poslovalnice AMZS v Lescah dobili že konec leta 2009, v drugi polovici letošnjega leta pa so pridobili tudi potrebne odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe, je pojasnil vodja kranjskih kriminalistov Boštjan Lindav.

"Skozi" je šlo najmanj 80 vozil Osumljenci naj bi tako v treh mesecih pred koncem akcije v nasprotju s predpisi izdali zapisnike o opravljenih tehničnih pregledih za okoli 80 vozil, ki v resnici sploh niso bila tehnično pregledana. Posledično so tako omogočili registracijo vozil, ki niso bila ustrezno tehnično pregledana.

"Ugotovili smo, da so osumljenci tehnično nebrezhibna vozila, pri katerih je bilo za nadaljnjo registracijo treba opraviti tehnični pregled, nadomestili s tehnično brezhibnimi vozili, s katerimi so izvedli tehnični pregled, nato pa v dokumentacijo navedli podatke tehnično nebrezhibnega vozila. Na enak način so izvajali tudi tehnične preglede vozil, ki jih lastniki v resnici sploh niso pripeljali na tehnični pregled, temveč so osebju podjetja dostavili samo prometno dovoljenje. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj primerov urejanja registracij motornih vozil brez pooblastil dejanskih lastnikov. V najmanj petih primerih so uslužbenci podjetja za izvajanje tehničnih pregledov za to prejeli tudi podkupnino, ki se je gibala med 30 in 50 evri. S takšnimi dejanji so zase pridobivali protipravno premoženjsko korist. Pri tem pa so zavestno opustili osnovni namen tehničnih pregledov motornih vozil: omogočiti udeležbo v cestnem prometu samo tehnično brezhibnim vozilom," je pojasnil Lendav.

Mehaniki posredniki Pri izvrševanju teh dejanj naj bi sodelovali posamezni občani, pogosti posredniki naj bi bili mehaniki, ki so svojim strankam tako urejali registracijo vozil, pri čemer so tem strankam zaračunavali tudi neizvedeno odpravo pomanjkljivosti in tako zlorabljali njihovo zaupanje in dobro vero.

"Z dosedanjim delom je kriminalistom uspelo pri petih osebah utemeljiti sume 17 kaznivih dejanj, in sicer pet jemanj podkupnine, dveh dajanj podkupnine in deset ponarejanj uradnih listin. Zaradi navedenih kaznivih dejanj so osumljenega 11. novembra privedli na zaslišanje k preiskovalni sodnici, ta je zanj odredila pripor," je še dodal.

Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi, je opozoril, da je najbolj pereč pojav korupcije v primerih, ko se javne finance dotaknejo zasebnega sektorja oziroma ko gre za sistem javnega naročanja, kjer država s pojavom kriminalitete posledično izgublja zelo velika finančna sredstva. "Omenjena kazniva dejanja so v vseh pogledih najbolj zavržena dejanja v javnem sektorju, saj se kot posledica tovrstne korupcije poleg uradnega oblikuje še neuradni sistem odločanja. To praktično pomeni, da uradnik, ki sprejme odločitev na podlagi podkupnine, takšen javni postopek spremeni v zasebnega, torej v uslugo, s katero se je tudi materialno okoristil. Pri tem takšen uradnik ni samo zlorabil svojih pooblastil in kršil svojih obveznosti, temveč je s svojim dejanjem oškodoval skupnost, katere interese bi zaradi svojih pooblastil moral varovati," je poudaril Florjančič.

Policija je v prvih devetih mesecih tega leta obravnavala 9.362 kaznivih dejanj (76 odstotkov več kot lani), občutno se je povečala tudi premoženjska škoda, ki je nastala kot posledica storjenih gospodarskih kaznivih dejanj, s 181 na 523 milijonov evrov. "Za takšno povečanje je seveda več razlogov, eden od njih je tudi ta, da so aktivnosti policije pri preiskovanju gospodarske kriminalitete še bolj osredotočene predvsem na težje oblike kaznivih dejanj, ki posledično generirajo veliko premoženjsko škodo oziroma korist," je še pojasnil Florjančič.

In še nekaj statistike: na področju korupcije je policija v prvih desetih mesecih tega leta obravnavala in s kazensko ovadbo pospremila 33 korupcijskih kaznivih dejanj (lani 44), obravnavala je 10 gospodarskih kaznivih dejanj z elementom korupcije (lani 17) in podala 10 (lani devet) poročil pristojnemu državnemu tožilstvu, ker v obravnavanih zadevah po končanem predkazenskem postopku ni bilo mogoče opaziti elementov kaznivega dejanja.

Slovenci pa tudi s pridom uporabljajo možnost anonimne prijave korupcije na spletu. "V praksi ugotavljamo, da se je storitev dobro prijela, saj so občani do konca septembra posredovali 536 anonimnih e-prijav, ki so se nanašale na sume storitev različnih kaznivih dejanj," je še povedal Florjančič.