Oseminštirideseturno policijsko pridržanje mu je uničilo življenje

Komaj 49-letni Radanović daje videz ostarelega človeka, psihično povsem strtega. Nenehno nezavedno potrkavanje z nogami je na trenutke paralo tišino v sodni dvorani. Zaradi 48-urnega pridržanja krških policistov od države terja 55 tisoč evrov za duševne bolečine, okrnjeno zdravje in zmanjšanje življenjskih aktivnosti, 8000 evrov za bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem in 8345 evrov zaradi primarnega in sekundarnega strahu, ki jih je imel zaradi odvzema prostosti. Od pridržanja naprej mu je namreč razpadla družina, propadla trgovina, saj je bil kar tri leta po dogodku na bolniški, zdaj pa je upokojen, nima prijateljev, njegovo zdravje je čisto na dnu. Poletje 1999 Zgodba sega v poletje 1999, ko je v njegovem podjetju, ki se je ukvarjalo s trgovino, potekala davčna kontrola. "Že takrat, bilo je 21. junija 1999, je moj oče, ki je v trgovini pomagal, ni pa bil zaposlen, opazil, da so davčne inšpektorice, ki bi morale pregled opraviti na sedežu podjetja, iz pisarne odnesle fascikle z dokumenti, nato pa so trdile, da dokumentov ni. Že takrat so te dokumente ponaredile. Ko sva jih z očetom na to opozorila, so rekle, da so oni nad državo, da jim nič ne moremo," je v svojem zagovoru povedal Radanović. Inšpekcijski pregled je bil odrejen zaradi prijave soseda, "policista, ki mi je bil 'fauš' in mi je že s pištolo grozil, da me bo ubil, če bom še trgoval s Hrvati. Zaradi groženj sem ga prijavil, a ni bilo nič iz tega. Poleg tega je kakšnega pol leta patruljiral s svojim bratom po mojem dvorišču in preverjal zaloge, vsi domači so to videli."

Očeta je po njegovih besedah slab mesec pozneje zaradi vsega tega možganska kap in je umrl, ravno med žalovanjem in ko je bil naročen pri zdravniku, ker je bil potrt in v duševni stiski, 31. avgusta istega leta, pa je prišlo do hišne preiskave. "Prišli so ob petih zjutraj z odredbo, da iščejo carinske žige. A tam so bili malo več kot pol ure, niso iskali žigov, sicer bi bili tam cel dan. Potem so želeli, da grem z njimi na postajo, da bi dal izjavo, pa sem rekel, da sem v Brežicah naročen pri zdravniku, ker sem imel zelo visok pritisk, 230/140. Niso mi dovolili, da se oblečem, s svojim avtom in v spremstvu dveh kriminalistov sem odšel k zdravniku, ki mi je dal injekcijo in pomirjevalo ter svetoval, da moram v bolnišnico. A tega policisti niso upoštevali; ker nisem mogel voziti, so me pač oni odpeljali v pripor," je pripovedoval Radanovič.

Nekajkrat ga je obiskal zavodski zdravnik Med 48-urnim pridržanjem ga je nekajkrat obiskal zavodski zdravnik, ki je po njegovih besedah ugotovil, da je lahko v priporu, "čeprav sem se izredno slabo počutil, bil sem pomanjkljivo oblečen, zeblo me je. Če sem se z odejo pokril, me je tiščalo v glavi. Tresel sem se od mraza, bilo me je strah, da bom umrl, ker sem imel tako visok pritisk, z živci sem bil na koncu, začel sem butati z glavo ob zid, imel sem občutek, da mi bodo od pritiska izpadle oči, v ušesih mi je šumelo. Niti ene tablete mi niso dali, češ da sem v dobrem stanju, čeprav so mi jih prinesle mama in sestra. Nisem imel nobene moči, tudi nog nisem mogel premikati. Komaj sem prilezel do zvonca, da je prišla zdravnica," se spominja tožnik. Poleg tega je dobil visoko vročino.

Tablete je začel "zalivati" z alkoholom Preiskovalni sodnik nato pripora ni odobril, a po besedah tožnika se mu je življenje takrat obrnilo na glavo. Tablete je začel "zalivati" z alkoholom, "bil sem koma, živci so me izdali".

Sodnici je pojasnil, da je takrat neuradno tudi izvedel, kaj je bil dejanski razlog pridržanja oziroma pripora: "Izvedel sem, da so me priprli zato, da ne bi mogel pravočasno dvigniti pošte z davčne uprave, zadeva bi tako postala pravnomočna." No, končalo se je tako, da je davčna uprava predlagala stečaj podjetja, v katerem so bili zaposlen tožnik, njegova žena in še pet delavcev. Po dogodku štiri mesece hospitaliziran Sam je bil po dogodku štiri mesece hospitaliziran, do leta 2003 je bil še zaposlen, a ves čas v bolniški, nato je bil na zavodu za zaposlovanje dve leti, od leta 2009 pa je upokojen.

"Razpadel mi je zakon, otroka sta mi tuja" "Od pridržanja naprej sem bil ves čas po psihiatričnih bolnišnicah, na tabletah in alkoholu. Bil sem tako preokupiran s tem stanjem, da sem zavračal otroka, ko sta prišla k meni, tudi ženo, zato sva šla narazen. Razpadel mi je zakon, otroka sta mi tuja, saj nisem bil sposoben očetovske vloge, zaradi česar zelo trpim," je pripovedoval sodnici. Zdaj živi pri mami, nima socialnih oziroma družabnih stikov, nobenega prijatelja, živi osamljeno, njegov dan mine v ležanju, sposoben ni niti za hišna opravila, zato mora tudi za najosnovnejša opravila plačati, zaradi velike količine zaužitih tablet, injekcij ima težave z jetri in ledvicami.

Oktobra bo sodišče na oder za priče povabilo njegovo bivšo ženo.