Klun: Po novem zakoniku razlogi za pregon Železnika ne obstajajo

Nekdanjega državnega tožilca Mirana Železnika so policisti, kot smo poročali, zaradi suma zlorabe odvetniškega zaupanja pridržali v četrtek, po 48 urah pridržanja in skoraj sedmih urah zaslišanja pred preiskovalno sodnico, pa je odkorakal na prostost. O njegovi končni usodi je danes odločil senat, ki se je odločil enako kot preiskovalna sodnica.

Železniki zanika prejem 25 tisoč evrov "Stališče sodišča je bilo, da ni pogojev za pripor, saj že listine, ki so bile zasežene pri hišni preiskavi Železnikove pisarne, dokazujejo njegovo aktivnost. In če že samo po teh listinah obračunamo stroškovnik za opravljeno delo, bi vsota vseh opravil po tarifi presegala vrednost, za katere Železnik trdi, da jo je prejel," pojasni njegov zagovornik Žiga Klun. Železnik zavrača, da bi od enega od prijaviteljev prejel 25 tisoč evrov, ker če bi "ta denar prijavitelj imel, bi ga lahko raje vrnil svojim upnikom, ne pa da bi plačeval odvetniku. In ob dejstvu, da prjiavitelj dolguje svojemu upniku na podlagi pravnomočne sodbe, v kateri Železnik tega prijavitelja ni zastopal," razlaga Klun.

"Preiskovalna sodnica je v ustno obrazloženih razlogih, zakaj se ne strinja z uvedbo pripora, tudi očitala tožilstvu, da je nekorektno, da je po zaslišanju obdolženega predlagalo pribavo vseh spisov, v katerih je Železnik zastopal prijavitelje, po drugi strani pa je ravno na teh spisih tožilstvo utemeljevalo utemeljenost suma v zvezi z razlogi za odreditev pripora," še dodaja. Po njegovem tožilstvo ni upoštevalo niti spremembe kazenskega zakonika, "saj je v času, ko se očita storitev kaznivega dejanja, veljal stari kazenski zakonik (KZ), sedaj pa velja nov KZ 1 in so elementi za obstoj kaznivih dejanj popolnoma drugačni oziroma po novem KZ sploh ne obstojajo zakonski razlogi za pregon".

Pet domnevnih oškodovancev Ovadbo naj bi podalo pet oškodovancev, ki naj bi bili med seboj povezani. Šlo naj bi za dogodke iz leta 2006 oziroma. 2007, ko naj bi Železnik sprejel zastopanje teh oseb. Železniku se očita, da za stranke potem ni ničesar storil ter da je prejel denarna sredstva, v zvezi s čemer ni izpolnil svoje dolžnosti z namenom, da bi si protipravno pridobil premoženjsko korist. Enemu od prijaviteljev naj bi dolgoval 25 tisoč evrov.

"Dejstvo je, da ovaditelji niso izkazali prav nobenega plačila, pri tem izstopa 25 tisoč evrov. Dejstvo je tudi, da del listin, ki so jih predložili ovaditelji, s tem pa tudi tožilstvo, demantira navedbe iz zahteve oziroma ovadbe, da Železnik ni storil nič v njihovo korist in da si je na tak način prilastil denarna sredstva. Po drugi strani pa zasežena dokumentacija nedvomno kaže na aktivnost Železnika v zadevah, za katere ovaditelji trdijo, da ni bil aktiven. Po grobi oceni kot zagovornik ocenjujem, da je za denarna sredstva, ki jih je dejansko prejel Železnik s svojimi storitvami, ne dosegajo zneska, do katerega je Železnik upravičen že po odvetniški tarifi in je tako Železnik prejel bistveno manj, kot pa bi bil upravičen po odvetniški tarifi," je prepričan Železnikov zagovornik.