Zadeti Amor

Samo 0,2 sekunde je potrebno, da se zaljubimo. To so zdaj ugotovili še z eno pametno raziskavo in s tem tudi znanstveno potrdili, da ljubezen na prvi pogled dejansko obstaja. In veste, kaj je njen namen? Pospešiti parjenje. Edina slabost tega fenomena pa je to, da hitro mine. Torej se pariš in potem je konec. Zveni kot večina zvez.

Najbolj fascinantna zadeva pri tej zaljubljenosti pa je to, koga si izbere za žrtev. Občasno se mi zdi, da si ta zaliti Amor s svojo puščico nekje v temačni ulici mota joint, zadet poje tri sacher torte in se potem neuravnovešeno ter z bebavim nasmeškom spravi na lov za tvojim srcem. In v množici ga zagleda. Za tvoje hotenje popolnega partnerja. Takega, ki bi bil jing za tvoj jang, vanilja k tvoji čokoladi, volna v tvoji kapi. Skratka, perfekcija. Grizljala bi olupljeno grozdje, brala Bukowskega in naga jezdila v sončni zahod.

Motaj, motaj Ampak. Amor je zadet. In um ga zapušča kot padalci regratovo lučko na vetrovni dan. Zato valda zgreši to perfekcijo in zadene njegovega prijatelja. Recimo mu hepan. Pa ne zato, ker bi ga hoteli žaliti, ker sam seveda ni kriv, da ga bo tvoje srce okupiralo in ihte zahtevalo. Ampak ker je hepan. (Definicija hepana: osebek – moški ali ženski –, ki malo bi in malo ne bi, ob vsem pa mu je popolnoma vseeno, kako se ob njegovih egoističnih pohodih počutiš ti, ker se je sam takoj odločil, da si zanj ena izmed mnogo izbir, čeprav se tebi v tistem trenutku on zdi edina.)

In seveda si ti še večji hepan, ker si ga želiš. Ker poznaš njemu podobne, ki so te že vlagali kot kumare (in polagali kot ploščice). A tam stoji ves nebogljen, zadeti Amor pa ob steni gloda hrenovko. In začne se … Glamurozno popotovanje po tisočerih vprašanjih, zakaj pri hudiču se tvoje srce ne ogreje za tistega, ki bi ti zjutraj skuhal kavo in te čez dan morda celo dejansko poklical, ker ga zanima, če si … živa.

Si tudi ti za nekoga hepan? In zanimivo je, da imamo vsi tistega enega. Ali eno. Tistega človeka, ob katerem nas še vedno pogreje, strese, zmrazi, navlaži. Ki bi verjetno bil za nas konkretna preizkušnja, če bi se z njim sami znašli v kleti (za ene erotična, za druge pa bolj hitchcockovska preizkušnja). Ker ne glede na to, koliko hepana je bilo v tem človeku, in ne glede na to, v kakega hepana je ta naša naklonjenost do njega preobrazila nas same, bi še vseeno malo. Obstaja pa velika možnost, da boste presenečeni, ko boste čez nekaj časa naleteli na tega človeka, ki ste ga hoteli ukrotiti, in vajino poročno fotografijo v stanovanju razkazovali na podoben način kot lovci svoje živalske trofeje (mimogrede – fuj to!). Ker na eni točki vsak "malo bi, malo ne bi" postane "zelo bi", le spoznati mora pravo osebo. Ki je z veliko verjetnostjo – njegov hepan.

Hočem povedati, da imajo tudi vaš najbolj seksi sošolec, hud sodelavec, vroča cimra od sestrične in divja maserka iz 3A človeka, ki jih je na eni točki obrnil kot čevap na žaru in si od njega še zdaj niso opomogli. Ne tako, da bi doma ihteli v blazino in na obraz od novega partnerja s flomastrom risali obraz tega, ampak dovolj, da jih njegova bližina zmede. Da si panično popravljajo lase, se bebavo nasmihajo, se sprašujejo, ali imajo kaj med zobmi, ter se nasploh skušajo predstaviti v taki luči, da bi ta osebek prepoznal, kakšno napako je storil, ko vas je zapustil.

Misija nemogoče A to prepričevanje človeka v to, da si zanj edina izbira, ima toliko možnosti kot poskus, da sam večglasno odpoješ Bohemian Rhapsody. Ker če nekdo sam ne opazi, da spadaš k njemu kot ata na mamo, potem pač tja ne spadaš.

Mogoče je zato čas, da Amorja pošljemo na odvajanje. Ali pa ga, vdano v usodo, prosimo za kak dim.