Podoba drugega

Tomaž Majer je natipkal slikovite opise tistih, ki so volili Zorana Jankovića, žal pa zdaj po medijih vsi omenjajo samo trenirke kot njihova razpoznavna oblačila. Edini Tomaž Majer, ki ga najde iskalnik, je športnik, mogoče celo trener, torej oseba, ki verjetno večino dneva preživi v trenirki, vendar je tudi ta najdeni Tomaž zanikal, da bi bil avtor teksta.

Po omenjenem članku lahko tiste, ki so volili konkurenco, razdelimo na dve skupini:

1. Slovenci, "ki so se po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika disciplinirano kot prava vojska prelili" k nasprotniku. Očitno gre za robote, ki nimajo lastne identitete. Pokliče jih vodja, oni pa se " prelijejo", kar je izjemno dobro izbran glagol za tiste, ki nimajo lastne volje. 2. Neslovenci in njihov prihod na volišča so opisani v treh točkah. Najprej, prihajali so v skupinah in "sploh niso odprli ust". Potem "so imeli na roki s kemičnim svinčnikom napisano številko, ki jo morajo obkrožiti na glasovnici" in nazadnje, pred volišči so bili ljudje, ki so "stalno telefonirali; večina je govorila v srbskem jeziku".

Opis Neslovencev je skrivnosten. Zakaj bi kdo prihajal "v skupinah po 10 ali večjih" – na prvi pogled isti razlog kot pri Slovencih, ki niso volili SDS. Očitno gre za ljudi brez lastne identitete. A naslednji del opisa je še skrivnostnejši. Kdo napiše številko svojega kandidata s kemičnim svinčnikom kar na roko ? Slovencem sta jo pač povedala Kučan in Stanovnik, zapomnili so si ukaz in ga izvršili. Ti Neslovenci pa – saj gre za eno samo številko, recimo 6, človek hodi in si ponavlja: 6, 6, 6, a mu ne bo pomagalo, tako omejen spomin ima. Zakaj je nima zapisane na papirju? Ker še ni prišel do te stopnje? Očitno gre za pripadnika predcivilizirane skupnosti, ki kot informacijski medij uporablja svoje telo. A zakaj ne piše Janković, zakaj le številka? Volivec očitno ne zna brati, sklanjal se bo nad volilni listek in iskal znak, podoben tistemu, ki so mu ga zapisali na roko – kajti da so to storili drugi, ne more biti dvoma. O tem priča tretji del opisa, da so osebe stale pred vrati in "v srbskem jeziku" po telefonu organizirale transport teh skupin. Gre torej za organizirano invazijo na naša volišča.

Kdo je torej ta naš sodržavljan, ki ne voli SDS? Najprej je neciviliziran, saj ni sposoben govora: Slovani so za take iznašli ime "nem-ci", ko so trčili obnje, stari Grki "barbari", ker se jim je zdelo, da poslušajo le nerazumljivo bevskanje. Nepismen je in neidividualiziran, spomin ima krajši od goveda, torej je odgovor preprost: ni človek! In ker ni človek, vsekakor ne potrebuje državljanstva (o čemer govori analiza) in kakršnih koli pravic.

Politični rekord Predstavljajte si trust, ki porabi teden za analizo svojega volilnega poraza in ugotovi izhodišče za večji uspeh prihodnjič: če odvzamemo državljanstvo vsem, ki so volili za konkurenco, bomo zagotovo zmagali. In dobili boste stranko, verjetno prvo na svetu, ki je dokončno izgubila volitve šele teden dni po objavljenih rezultatih.

Ljudje in živali Prvič je torej neka močna politična stranka v Sloveniji postavila del državljanov v status živali, torej nečloveka. Če taka argumentacija postane del vsakdana, potem rodi strašne posledice. Vzemite v roko knjigo Moral Combat, ki jo je napisal Michael Burleigh. Gre za zgodovino druge svetovne vojne, a skozi luč moralnih odločitev in dilem udeležencev. Pretresljivo je poglavje, v katerem so izvlečki dnevnikov enih in istih nemških oficirjev, ki doživljajo strašne travme v Franciji, češ moral sem dati ustreliti deset talcev in podobno. Taisti ljudje v Jugoslaviji, Poljski, Sovjetski zvezi pokoljejo na tisoče, deset tisoče ljudi in vest se jim ne oglasi. Kajti mi, Slovani, v primerjavi s Francozi za naciste nismo ljudje.

Zadostovalo je manj kot deset let medijske propagande, da je v Nemčiji velik del človeštva postal razčlovečen, nevredna smet, ki jo je treba iztrebiti. Najprej z odvzemom podobe človeka, potem državljanstva, nato pravice do dela, zatem premoženja in nazadnje življenja.

Se iz zgodovine res nočemo ničesar naučiti?