Naša prihodnost bo svetlejša

Ker je ta zapis objavljen prav 21. decembra, ne morem ne izkazati spoštovanja do tega posebnega dneva, ki je meni eden od najbolj priljubljenih dni v letu. Gotovo eden od tistih, ki ga najraje dočakam.

Bolj mi je pri srcu že od bližnjega 1. januarja, v predvečer katerega se ljudje veselimo (ali vsaj poskušamo veseliti) ob nastopajočem novem letu v upanju, da bo to boljše od tistega, ki se izteka.

Bela snežinka prihaja

Na severni Zemljini polobli je 21. december dan, ko se uradno začne zima (redkeje se to zgodi v jutranjih urah 22. decembra, a ostanimo na osnovnošolski definiciji, da se na severni polobli zima začne 21. decembra). Letni čas, ki nas v naravi (lahko) obdari s prelestnimi in umirjenimi prizori naravne beline – a žal tudi z večjo verjetnostjo zimskih vremenskih nevšečnosti.

Tudi poledic, ki nas še prehitro lahko spravijo na travmatološke oddelke bolnic za kar, resnici na ljubo, niti ni treba dočakati uradnega začetka zime. O slednjem sem se nekako v tem času pred tremi leti boleče prepričal na lastni koži, natančneje desni roki, a zato nisem postal nič manjši ljubitelj zimskih lepot.

Toda uraden začetek zime ni glavni razlog, zakaj je pri meni 21. december zapisan tako visoko.

S prvim dnevom zime se bodo noči začele krajšati. Foto: Matej Leskovšek

Ob 11.44 se bo začela zima in dnevi se bodo začeli daljšati

Prvi dan zime je tudi dan zimskega solsticija oziroma po domače zimskega Sončnega obrata. To je trenutek, ko se nam, ki živimo severno od Ekvatorja, zdi, da je Sonce, ko je v dnevnem zenitu, najbolj oddaljeno od nas.

Letos bo ta trenutek nastopil ob 11.44 po našem krajevnem srednjeevropskem času in bo prineslo pomembno spremembo: do poletnega sončnega obrata oziroma do začetka poletja (ta bo 21. junija 2017 ob 6.24 po takratnem krajevnem srednjeevropskem poletnem času) bo vsak dan naslednji dan daljši, noči pa krajše.

Novoletne žurke na plaži

Še bolj se tega lahko veselijo tisti, ki živijo bolj severno od nas in so razlike med najdaljšim in najkrajšim dnevom (natančneje povedano: svetlim delom dneva) bistveno večje. Na ekvatorju si dan in noč vsak dan delita po 12 ur, bolj ko se odmikamo od ekvatorja proti severnemu ali južnemu polu, večja je razlika med najdaljšim in najkrajšim dnevom. Pri nas ta znaša nekaj več kot sedem ur, na samih polih se dan in noč zamenjata le enkrat vsakih šest mesecev.

Ko pa se nam na severu dnevi začnejo daljšati, se tistim, ki so južno od Ekvatorja, dnevi začnejo krajšati – ko je pri nas zima, je pri njih poletje. Blagor Brazilcem, Avstralcem in še komu, ki novo leto lahko dočakajo na plaži v kopalkah, a tudi snežna pokrajina ima svojo čar (kadar jo le imamo za novoletne praznike).

Na južni polobli sta božična in novoletna idila nekoliko drugačni, saj se tam konec decembra začne poletje. Foto: Thinkstock

Vsa čast noči, a dan je vendarle dan

Od danes, 21. decembra, se bodo dnevi tako spet začeli daljšati in kar kmalu ne bo več tistega obdobja, da gremo v službe (tisti, ki jih imamo), ko je še tema, in se iz njih vračamo, ko je že spet tema.

Že res, da znamo živeti in uživati tudi v nočnem času, tudi na primer takrat, ko je mrzlo, pa si privoščimo kakšnega kuhančka v praznično osvetljenem mestnem središču, a ljudje smo vendarle dnevna bitja in bolje delujemo v svetlem delu dneva. Tudi zbudimo se lažje zjutraj in lažje se spopademo z dnevnimi opravili, če je zunaj svetlo, kot pa če še kraljuje tema.

Optimizem naj bo!

Še najbolj pa navdaja z optimizmom tisti občutek, ki ga prinaša spoznanje, da bo vsak naslednji dan daljši. Optimizem, ki ga še kako potrebujemo v tistih časih, ko slabim novicam ni videti konca. A ko sonček posije na nebu in ko sije vedno dlje, so morda tudi te vsakdanje težave vsaj malo videti manjše.