Na zdravje, primus!

Srebrno-zlati Primož Kozmus je včeraj doživel zgodovinsko gledanost, takšno, ki je v življenju ne bo imel nikoli več. Njegovo športno zvrst so režiserji atletskega večera sinhronizirali z enim od najbolj gledanih dogodkov londonskih olimpijskih iger, finalom teka na sto metrov, in tako sta dve milijardi ljudi po vsem svetu, ki nista hoteli zamuditi epskega obračuna Usaina Bolta, Tysona Gaya, Yohana Blaka, Justina Gatlina in Asafe Powella, prej, vmes in mogoče še potem gledali tudi našega Primoža. Šprinterski tekaški finale z infarktno dramaturgijo, do zadnjega adrenalina navitimi tekači, njihovimi klovnovskimi predstavitvenimi gestami, po celodnevni mrzlici, ki se je iztekla v manj kot deset sekund vrhunskega srha, destiliran športni strup, esenco (ne)smiselnosti tekmovanja samega. Zmagovalčeva katarza, na krilih evforije gledalstva skorajda levitira v svojem častnem krogu, ne more se ustaviti.

Vmes antiklimaks in suspenz v metu kladiva. Vse je jasno že po prvem krogu, Primož se usidra na drugo mesto in lovi Madžara za tisti meter in pol, v naslednjih serijah nihče od tekmovalcev ne premaga nikogar drugega, boj s samim sabo. Kladiva potujejo proti 80-metrski demarkacijski krivulji, težko pristajajo na zemlji, najrazburljivejši je tisti sekundo trajajoči vrtoglavi derviški ples metalca, preden krogla poleti proti nebu. Edini škandal: Kozmusovo kladivo nekaj metrov visoko v zaščitni mreži. Organizatorji v zadregi, kako rešiti problem, spraviti kladivo ven, vse se ustavi, tekmovalci čakajo.

Komentatorja RTV Slovenija sta nemudoma ponudila zakladnico rešitev. Naj splezajo po vasovalski lestvi, reče prvi. Naj pokličejo gorsko reševalsko službo, reče drugi. Naj uporabijo dvigalo, reče prvi. Naj uporabijo helikopter, reče drugi. Duhovičenje brez meja, eden razlaga, kako je tudi sam že metal kladivo, drugi se pohvali, da je organiziral ženski tek štafet, ki ga niso priredili še nikjer drugje na svetu. Eden reče, Dajmo, Primož, zdaj pa vrzi čez 80 metrov, drugi reče, videti je, da bo tokrat za kolajne zadostoval že met okoli 80 metrov.

Na Slovenskem izhaja revija, imenujejo jo Medijska preža, v njej so objavljeni "medijski izločki", primeri novinarskih citatov z območja sovražnega govora. Naslednjo številko revije lahko napolnijo s citati iz včerajšnjega komentiranja RTV Slovenija. Najsočnejše je bilo udrihanje po "beloruskih zadrogirancih", ko se je komentator, očitni privrženec Mednarodne protidopinške agencije, lotil ugotavljanja, koliko medalj bi moral Kozmus še dobiti, ker sta beloruska metalca kladiva pred leti uživala nedovoljena poživila. To je pravo patriotsko navijanje v olimpijskem duhu, za takšne komentatorske dosežke je RTV Slovenija v olimpijski London poslala 40-člansko ekipo. Takoj, ko smo v neposrednem prenosu videli zmagovalnega madžarskega metalca kladiva v objemu objokanega trenerja in komorno zadovoljnega Primoža, sta se komentatorja poslovila s pojasnilom, da je treba novo slovensko odličje proslaviti. Na zdravje!

Na spletni strani BBC, ki je menda tudi državna televizija, so v minutah po Boltovi zmagi objavili izjave zmagovalca, drugo-, tretje-, četrtouvrščenega, zmagovalcev iz preteklih let, jamajških in ameriških tekaških legend, tudi tekačic, celo izjavo Tonyja Blaira, ki je vodil vlado, ko je Anglija dobila organizacijo olimpijskih iger. Seveda so nekje vmes objavili tudi podatke o zmagovalcu v metu kladiva in drugouvrščenem Kozmusu. Slovenska državna televizija Kozmusove izjave po koncu tekmovanja ni objavila, ker se očitno nikomur ni mudilo z njo. Raje so predvajali Kozmusov portret, narejen na zalogo iz arhivskih posnetkov. Danes, ko bo nazdravljanja vsaj začasno dovolj, pa ni hudič, da 40-članski ekipi ne bi uspelo dobiti tudi Kozmusove izjave, mar ne?

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.