Kaj se je zgodilo Alenki?

Ob zaslišanju Alenke Bratušek za podpredsednico Evropske komisije smo uživali ob tuji nesreči in se zato zdaj počutimo sposobnejše, večvredne, skratka, narcisizem, ki je že tako med višjimi v svetu, je še malo zrasel. Prvo, šokantno dejstvo: Alenka Bratušek je govorila točno tako, kot je bila navajena od doma, le da se pri nas nad tem nihče do zdaj ni razburjal. Drugo: tako govori velika večina slovenskih politikov. Če bi poslušali iste odgovore v domačem parlamentu, bi jim kimali in jih hvalili, ker pa so zazveneli v tujini, smo šokirani. Zakaj? Vzgoja in dresura Večina človeškega obnašanja niti ni vzgojena, marveč nadresirana. In pravila igre se postavljajo na samem začetku vsake dejavnosti. Če torej spustite v zrak dolg, prazen monolog in vas že prvič nihče ne zaustavi, si boste rekli, juhu, vse delam prav, in potem bodo dolgi, prazni monologi vse, kar boste počeli. Zdaj pa poglejmo poročilo, ki sem ga napisal iz razprav o škotskem referendumu: "ko je neka gospa začela zastavljati silno učeno vprašanje (saj veste, diskurz paradigme simulakra …), je dvorana začela glasno negodovati, celo žvižgati, vključno s pristaši njene struje. Pri nas bi vsi kimali, ta je pa pametna, koliko tujk pozna. Gospa je zastala, se opravičila, prosila za nekaj sekund, da razmisli, in postavila jasno vprašanje. [...] upam, da v prejšnji točki niste spregledali – žvižgati so začeli tudi "njeni". Je mar mogoče, da kaj stori narobe tisti, ki je 'naš'?" Skratka, gospa je krenila v prazen monolog in dvorana jo je tisti hip ustavila. Ja, temu pravimo dresura. Trk mentalitet V slovenskem parlamentu je prazen govor torej doma in ga pričakujemo. Lepo si je postlal in postal edini način nastopanja. Ko smo ga videli iztrganega iz domačijskosti, pa se je razgalil kot cesar in nenadoma smo vsi šokirani. Gledali smo namreč obraze poslušalcev v dvorani, videli zavijanje z očmi, šok, odpor itd. Ti obrazi so našemu nezavednemu povedali, da je nekaj narobe – in zdaj smo ogorčeni. Zakaj teh istih ogorčenih obrazov ne vidimo v slovenskem parlamentu? Ker je slovenska mentaliteta sprogramirana tako, da se raje umakne, kot gre v soočenje. Majhna družba smo, drug z drugim moramo živeti, dajmo se torej umakniti in si zabijati nože v hrbet namesto zobotrebcev v vamp. Kaj torej slovenski poslanci naredijo, ko njihov predstavnik stopi za govorniški pult in začne prazen monolog? Na plan potegnejo računalnike, tablice, telefone ... in se posvetijo lastnemu poduku in razvedrilu. Slovenski narod je slab nastop Bratuškove opazil le zato, ker evropski poslanci pač niso buljili v zaslone. Če bi v slovenskem parlamentu po vsakem praznem besedičenju poslanec vstal in rekel, da mu kradejo čas s to praznino ter protestno zapustil tisto sejo, bi v nekaj tednih doživeli veliko prenovo slovenske politike. Tako pa vsak poslanec ve, da se bodo srečevali še dolga leta in če bo on prijazno molčal pri tujih neumnostih, bodo oni pri njegovih in srečna družina bo nemoteno živela dalje. Se bo kdo opravičil Mateju Korošcu? Pred enim letom je nekdo že vstal in opozoril na cesarjevo golost. Bil je prva lastovka in ni prinesel pomladi, marveč bes šefov na lastno glavo: "Novinarju Televizije Slovenija Mateju Korošcu so ob poročanju o obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru zaradi izjave v osrednjem dnevniku nacionalne televizije za šest mesecev prepovedali javljanje v živo v informativne oddaje TV Slovenija. Dejal je namreč: "Če sem pred leti ob obisku slovenskega premierja dejal, da ni povedal ničesar pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo ničesar pametnega."