Izgon iz raja: Jerry Bruckheimer, producent

Govorimo seveda o Jerryju Bruckheimerju, enem najbolj znanih ameriških producentov, ki je svoje bombastične spektakle v zadnjem desetletju uspel preleviti v neskončne filmske nadaljevanke, s čimer je krojil podobo lahkotnega urbanega filma za filmske gledalce po vsem svetu. Prejšnji teden pa je Bruckheimer, skoraj natančno za svoj 70. rojstni dan (21. september), dobil zelo neprijetno darilo. Studio Disney je sporočil, da bo s koncem prihodnjega leta z njim prekinil dvajsetletno pogodbo, v okviru katere so do zdaj skupaj naredili kar 27 filmov in s katerimi so zaslužili prek pet milijard dolarjev samo v kinodvoranah. Pri Disneyju so vest objavili kmalu po tem, ko so sporočili, da so morali odpisati skoraj 200 milijonov dolarjev izgube pri letošnji megaproračunski filmski poletni polomiji z imenom Osamljeni jezdec, ki jo je Bruckheimer produciral. Kako se je lahko zgodilo to, da je producent z zlatim, skoraj Midasovim dotikom padel tako globoko, da so ga odpustili kot kakega pripravnika? Zlata leta akcijskih spektaklov Kariera Jerryja Bruckheimerja je resneje vzletela na začetku osemdesetih let s še zdaj cenjenimi in prepoznavnimi filmi, kot so Flashdance, Policaj z Beverly Hillsa in Top Gun (ideja o njegovem nadaljevanju še vedno ni zamrla), kar ga je skupaj z njegovim tedanjim producentskim partnerjem Donom Simpsonom izstrelilo v najvišjo hollywoodsko orbito. Sredi devetdesetih sta se preselila k Disneyju in enega za drugim ustvarjala hite, kot so bili Nevarna srca, Podli fantje, Škrlatna plima in Alcatraz, ki jih vse prav dobro poznamo tudi pri nas. Bila sta divja, sploh Don Simpson, ki si je svoj ustvarjalni proces redno popestril z lahkimi dekleti (njegove zabave s prostitutkami so bile legendarne in so našle celo pot v knjige) in drogami (ko so ga leta 1996 našli mrtvega, je imel v krvi sledove kar 21 različnih opojnih substanc, vse te različne tablete pa je dobival tako, da je za recepte prosil kar petnajst različnih zdravnikov), medtem pa je bil Jerry Bruckheimer vseeno bolj trezne in hladne glave, saj je skrbel za to, da je imel filmski projekt ustrezno zaprto denarno konstrukcijo. Bila sta idealen par. Simpson je bil ekscesen, a dovolj občutljiv, da je uspel iz določene filmske ideje izvleči komercialni maksimum, Bruckheimer pa je znal projekt zvezati še s finančno pentljo. Rojena sta bila za to, da nam skupaj servirata lahkotno, a vseeno spodobno filmsko zabavo. Vendar je Don Simpson leta 1996 umrl, Alcatraz je bil njun zadnji film in kot lahko vidite na njegovem koncu, je Simpsonu tudi posvečen. Samostojna kariera Pri naslednjih filmih, kot so bili na primer Letalo prekletih, Državni sovražnik, Armageddon, Samo še 60 sekund, Sestreljeni črni jastreb, Pearl Harbor, je Bruckheimer še uspel ujeti nekaj Simpsonovega duha (nekaj teh filmov sta razvijala še skupaj), potem pa bi njegova zvezda, ki je imela samo finančno, ne pa tudi pripovedniško inteligenco, dokončno zašla, če ne bi leta 2002 uspel sproducirati Piratov s Karibov. To avanturistično ekstravaganco je poganjal Johnny Depp, v kino pa so jo drle gledat množice po vsem svetu, čeprav so bili Pirati s Karibov emocionalno in scenaristično tako votli, da so skoraj popolno ustrezali definiciji parking lot filma, torej filma, ki ga pozabiš, še preden prideš do svojega avta na parkirišču. Brez Piratov bi Disney Bruckheimerja najbrž odpustil že prej, saj je v tretjem tisočletju uspel sproducirati skoraj samo flope, kot so bili Veronica Guerin, Kralj Arthur, Déjà Vu, G-Force, Perzijski princ itn. Nazadnje je letos nastal retro vestern Osamljeni jezdec, ki ni potegnil niti domovine vesterna, kaj šele kogarkoli drugega po svetu. Johnny Depp zamaskirano neprepoznaven čez ves film? Jerry, daj no! Dovoljeno je vse, razen izgube Hollywood se ni menil za droge in prostitutke, dokler je Bruckheimer delal filme, ki so prinašali denar. Ko so Bruckheimerjevi filmi začeli prinašati izgubo, so ga odpustili, čeprav je s Pirati s Karibov zadel zlato žilo, ki bo denar nosila še naprej. Z Disneyja so hladno sporočili, da se bodo v prihodnosti bolj osredotočili na svoje obstoječe blagovne znamke, kot so Pixar (risanke), Marvel (filmi po stripih) in zdaj še Lucasfilm (nova serija Vojne zvezd), medtem ko je Bruckheimer bolj usmerjen k filmom za starejše občinstvo, ki pa so zunaj Disneyjevega dolgoročnega zanimanja. "Jerry je eden najbolj spoštovanih in profiliranih producentov, ki dela v filmski industriji, v zadnjih dveh desetletjih smo skupaj imeli izjemno uspešno sodelovanje in v Disneyju ima veliko prijateljev," je to lepo zapakiral Alan Horn, vodja studia The Walt Disney. Bilo je lepo, dokler si prinašal denar, bi lahko prebrali med vrsticami zgodbe, iz katere lahko sklepamo, da tudi največji niso nedotakljivi, da je preteklo delo pač zgolj preteklo delo in da je vse, kar šteje, tvoj zadnji rezultat.