Dvojna merila

Najprej se velja spomniti, da poklicni vozniki niso edina poklicna skupina, za katero na delovnem mestu veljajo strožja pravila kot za druge. Enako je pri zdravnikih, vzgojiteljicah v vrtcu, učiteljih v šolah, reševalcih, policistih, varnostnikih, paznikih, vzdrževalcih naprav, gradbenih delavcih, kuharjih in še bi lahko našteval. Teže bi se spomnil tistih, za katere velja, da so lahko na svojem delovnem mestu brezskrbni in neodgovorni, razen mogoče v politiki. Poklicev, ki na delovnem mestu zahtevajo posebno pozornost in dosledno upoštevanje pravil, torej ni malo. Pri nekaterih med njimi se lahko zgodi, da zaposlovalec zaposlenega tudi odpusti, če presodi, da je ta v prostem času grobo kršil temeljna načela in pravila, ki veljajo v službi, ter je s tem morda porušil zaupanje ljudi, s katerimi je v delovnem odnosu. Z neprimernim vedenjem v sicer povsem zasebnem okolju in času si lahko, kot je znano iz novejših primerov, na primer, zmanjšate zaposlitvene možnosti. Podjetja, ki se ukvarjajo z iskanjem primernih kadrov za posamezne zaposlitvene profile, vas utegnejo s svojega seznama črtati že zato, ker se na medmrežju znajde video prispevek vaše rojstnodnevne žurke, v kateri nastopate in kažete vaš drugi (nespodobni, nekulturni ipd.) jaz. In ne nazadnje, pri Diorju so zaradi antisemitskih opazk, izrečenih v prostem času med obedom v restavraciji, odpustili svojega glavnega kreatorja Johna Galliana.

A pri poklicnih voznikih, ki se prav v tem tednu (spet) pogajajo z ministrstvom za promet, gre za drugačen primer. Pri njih, za razliko od prej naštetih poklicev, postopke in vedenje v njihovem zasebnem življenju ureja in sankcionira zakon – in sicer tako in do te mere, da neposredno vpliva na njihovo poklicno življenje. Da ne pozabimo: jaz si vsekakor želim, da bi vsi udeleženci v prometu vozili varno in odgovorno. Pri poklicnih voznikih, ne le voznikih tovornjakov in avtobusov, ampak enako med policisti, inštruktorji v avtošolah, vozniki na ministrstvih, redarji itd., pa so moje želje in celo pričakovanja še večja in se mi zdi popolnoma jasno, da morajo oni tudi na zasebnih poteh vedno voziti trezno in varno. S tem bi potrdili svojo predanost in skrbnost poklicu, ki ga sicer opravljajo. A kljub temu ne morem, da ne bi na zadevo pogledal tudi z druge strani. Recimo, da se na lep sončen dan poklicni voznik tovornjaka odloči za potep s svojim zasebnim motorjem. Ima prost dan in pelje se po prazni cesti, njegovo hitrost izmeri policist in za nekaj kilometrov prekoračena hitrost mu prinese kazenske točke, te pa odnesejo njegovo zaposlitev status.

V pravu naj bi nasploh veljalo pravilo, da mora biti vsakdo za enak prekršek kaznovan z enako kaznijo. V tem primeru ni tako. Izrečena kazen je sicer enaka za vse, to drži, a sta njen vpliv in teža za poklicnega voznika večji kot za druge, četudi gre za prekršek, storjen zunaj delovnega časa. Ponavljam, različni poklici nosijo različno težo odgovornosti, a vprašanje je, kako daleč v zasebno življenje sme poseči službena odgovornost. Se policist ne sme napiti na fantovščini, učiteljica ne sme na tečaj trebušnega plesa, zdravnik pa naj tudi ne kadi?

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.