"Lucija je iz malega naselja zrasla v sodobno poslovno-trgovsko-obrtno in delno turistično mestece s skoraj 8000 prebivalci, a njen razvoj še ni končan."
To je na četrtem prazniku sv. Lucije dejal novi predsednik krajevne skupnosti (KS) Franko Fičur.
"Četudi se je Lucija v zadnjih desetletjih toliko razvila, imamo zanjo še nekaj pomembnih projektov, ki bi si jih želeli izpeljati. Med kampanjo naše stranke smo poudarili gradnjo športno-rekreacijskega parka na področju današnje gokart steze, kjer bi se krajani srečevali, družili, sklepali nova prijateljstva. Kajti mesto kot tako lahko predstavlja tudi nevarnost odtujitve ljudi. Posebej zato so taki dogodki, kot je praznovanje sv. Lucije, pomembna stalnica našega urbanega naselja, za katerega si vsi želimo, da bi imelo dušo," je ob slovesnem nagovoru poudaril piranski župan Peter Bossman, tudi sam Lucijčan.
Želijo si še cerkev, knjižnico, parkirne prostore...
Franko Fičur, novi predsednik lucijske KS, kjer je, kakor so poudarili govorniki, gonilna sila tajnica Mimica Kandare, ni pozabil omeniti, da si v Luciji želijo še marsikaj, npr. urbani center s cerkvijo, knjižnico in poslovnimi prostori, ustrezne peš in kolesarske poti ter parkovne površine in drugo. In zahvalil se je novemu svetu KS, ki mu je zaupal funkcijo vodenja ter prejšnjemu predsedniku Gašparju G. Mišiču za vzpostavitev krajevnih praznikov, ki jih je uvedel v svojem mandatu.
Preimonovanje v Sv. Lucijo
Lucijski župnik Janez Kavčič je opozoril na toponim Lucija, češ da ni izviren, in predlagal, da bi dali pobudo za preimenovanje v izvornega, Sv. Lucijo, ki se ga še marsikdo od domačinov spominja in ga uporablja. Fičurju oziroma KS je podaril kip sv. Lucije iz rojstnega kraja te svetnice Siracuse v Italiji, ki ga je poleti obiskalo nekaj župljanov.
Praznik so obogatile številne stojnice z domačimi izdelki krajanov, glasbene, baletne in igralske točke, dišeča kuhano vino in ribji brodet ter koncert cerkvenega pevskega zbora in maša v cerkvici sv. Lucije, zavetnice slepih, slabovidnih, trgovcev,epidemij.
1
