Ponedeljek, 15. 3. 2010, 15.14
9 let, 1 mesec
Lahko bi naredili več, kot smo v 20 letih! (intervju)

Kljub prepoznavnosti tudi zunaj slovenskih meja pa smo v potrošniški organizaciji od njenega oblikovanja premalo storili za njeno boljše in učinkovitejše delo, priznava Kutinova. Predsednica tudi meni, da smo potrošniki v Sloveniji zdaj bolj zaščiteni. Na vprašanje, ali smo dovolj zaščiteni, pa odgovarja … "Jaz menim, da ne. Preprosto zato, ker je potrošniška organizacija pač ena v mozaiku vzpostavljanja nekih pravil transparentnosti, poštenosti in nadzora trga. Menim, da imajo nadzorni organi premajhne proračune, da bi nadzor lahko opravljali boljše, učinkoviteje, to so namreč tiste ustanove, kjer se začne najprej varčevati. Preprosto v Sloveniji vladni uradniki še vedno ne razumejo, da je pravzaprav varstvo potrošnikov izjemno pomemben integrativen element najrazličnejših politik. Prehitro so zadovoljni, da se je vzpostavila struktura. Formalni pravni okvir imamo dobro postavljen, način, kako se cilji varstva potrošnikov uresničujejo, pa zelo šepa." Zakaj, ali bolje za kaj ni več posluha pri naših vladah na tem področju? To je vprašanje za vladne predstavnike. Jaz bi naivno verjela, da sodobni politiki, ki potrebujejo podporo volivcev, varstvo potrošnikov ocenjujejo kot izmišljeno temo. Pri nas žal še ne. Tako da še vedno ostaja miselnost, ki se je nismo otresli še iz časov samoupravnega socializma, da v središču ni posameznik, ampak so v središču veliki sistemi, delovna mesta, ne pa harmonija med posameznikom, iskati ukrepe, ki bodo pomagali posamezniku, da se bo kot "homo economicus" znal bolje odločati. Tam, kjer je samo odločanje premalo, pa bi morali vzpostaviti pravno regulativo; če imamo dobro regulativo, potem ni ne oškodovanj potrošnikov in potem se tudi globalno ne bi mogle zgoditi nekatere stvari, ki so pripeljale do svetovne krize in recesije.
Kaj je po 20 letih obstoja največji uspeh slovenske potrošniške organizacije?
Nedvomno je največji uspeh naše uspešno zastopanje interesov potrošnikov pri stanovanjskih posojilih SKB banke od leta 1991 naprej, kjer smo klientom omenjene banke občutno pomagali, saj je ravnanje te banke mnoge kliente oz. potrošnike pripeljalo na rob bankrota. Kot Zveza potrošnikov pa smo očitno to premalo izkoristili! Preveč smo razmišljali, kako pomagati ljudem, premalo pa, kako zagotoviti pogoje za naše uspešno in učinkovito delo. Kot pomemben dosežek si štejem tudi dejstvo, da nas po lanski javnomnenjski anketi pozna skoraj vsak Slovenec – kar 91 odstotkov - in da nam ljudje zaupajo. Smo kredibilna organizacija s približno sedem tisoč člani, ugled smo razširili tudi zunaj naših meja. Ko je evropski direktorat za potrošnike ocenjeval vključenost v evropske trende in delo potrošniških organizacij v novih članicah, je naše delo ocenil kot odlično. Tisto, kar po 20 letih lahko pokažemo, je seveda zelo spodbudno; veliko je bilo opravljenega, druga stran nas je sprejela kot enakopravnega sogovornika, da smo v tujini in pri nas deležni strokovnega spoštovanja, skratka, da nas vsi štejejo tudi kot mnenjskega oblikovalca. To je brez dvoma velik dosežek za nevladno organizacijo, ki ji venomer zmanjkuje denarja za svoje delo.
No, ampak Svetovni dan potrošniških pravic je pomemben dan – njegov moto je "Naš denar, naše pravice". Prav področje finančnih storitev, finančnega inženiringa pa je pri nas z vidika varstva potrošnikov še precej neurejeno, v povojih, kar kažejo mnoge afere, zato se zavzemate za finančnega ombudsmana … Kje na tem področju vidite največje probleme?
Največji problem je dostop do pravnega varstva. En problem predstavljajo nejasna zakonska določila, drugi problem je tradicija, da se za finančne storitve potrošnikom dajejo zgolj neke osnovne servisne informacije, preveč pa je zavajanja potrošnikov ob spreminjanju pogodbenih pogojev. Bistveno preveč je tako imenovanega drobnega tiska v pogodbenih določilih, premalo pa je tudi osnovne kulture varstva potrošnikov, ki je še kako pomembna in se bojim, da nas bo udarila kot bumerang, če se ne bomo zelo hitro in resno lotili tega problema. Tu mislim na dolgoročna varčevanja, pa na varčevanja v pokojninskih skladih, bojim se, da bodo mnogi, ki tako varčujejo na koncu, zelo, zelo razočarani.