Kateri od županskih kandidatov ima za Domžalčane dodano vrednost?

Prvega so podprle Lista za vse generacije, DeSUS, Zares in SMS, drugega pa SDS. Vsak izmed njiju pa je odgovoril na nekaj naših vprašanj o tem, kaj nameravata kot mogoča župana konkretno narediti zlasti za kakovostnejše življenje v Domžalah, socialno in okoljevarstveno problematiko občine, pa tudi za njeno prepoznavnost na nacionalni ravni. Katere so po vašem mnenju tiste prioritete, ki bodo od vas kot morebitnega novega župana najprej zahtevale vašo pozornost in posledično seveda reševanje? Dragar: Vse prepogosto se govori o prioritetah dela v mandatu županovanja. Zavedati se je treba, da se vzporedno izvaja veliko projektov, vsak prioriteta zase in vsak s svojo dobo reševanja. Kot sem že večkrat poudaril, so po mojem mnenju najtežje rešljive in zelo pomembne naloge: središče mesta Domžal, stanovanjsko-poslovna stavba v središču mesta in poslovna cona Želodnik. Ti trije projekti so že imeli in še vedno imajo veliko moje pozornosti. Zaradi različnih ovir smo se pri nekaterih projektih morali ustaviti na pol ali na tri četrt poti, drugi pa so že v teku, dokumentacija pripravljena, torej čakamo le še, da se začnejo izvajati. Ne smemo se ustavljati le pri nekaterih projektih, temveč moramo gledati na vsa področja, kjer je naše delo prav tako pomembno. Dejstvo je, da želimo ohraniti, nadgraditi in s tem izboljšati gospodarsko strukturo, delovati v dobro mladih družin, kjer imam v mislih predvsem vrtce, šole in obšolske dejavnosti za otroke ter prostor v naravi za možnost gibanja in preživljanja prostega časa z otroki, za mladino pa oživitev aktivnosti Mladinskega kulturnega centra Domžale. Vsem občanom moramo omogočiti tudi ustrezno zdravstvo, kar pa ne pomeni le dobre in kakovostne zdravstvene ustanove, temveč tudi dober in dostopen kader. Hrovat: Za izgradnjo vsake hiše, ta naj bi nekoč človeku, ki bo v njej prebival, postala prijazen dom, sta po mojem skromnem prepričanju potrebni dve temeljni stvari: dober in s tem izvedljiv načrt ter ljudje, ki bi ga udejanjili. Tudi z občino ni prav nič drugače. Zame je občina, v kateri prebivam že od rojstva, moj dom. Do zdaj so ga gradili tako, kot da bi z vseh vetrov metali skupaj vse, kar je komurkoli prišlo pod roke. Prioritetna prioriteta mojega potencialnega županovanja bo torej jasna, natančna, na potrebah ljudi grajena strategija razvoja naše občine. Če mi bo uspelo, o čemer sicer ne dvomim, še povezati vse pozitivne človeške vire, ki jih v naši občini ne manjka, v udarno ekipo smelih in drznih ljudi,ki dobro vedo, kaj hočejo in kako to doseči, potem se ni ne meni ne vsem nam bati za prihodnost našega doma.

Kako konkretno nameravate izboljšati kakovost življenja v mestu? Dragar: Največja težava so mirujoči promet, javna varnost in stanje cest. Urediti moramo možnosti za parkiranje, poskrbeti, da se tako občani in občanke kot tudi obiskovalci v naši občini počutijo varne in preventivno ukrepamo tako, da k nam ne pridejo takšne in drugačne oblike vandalizma, kot je to v drugih večjih krajih po Sloveniji. Potrebna je ureditev cest in najprometnejših križišč, ki številnim ne dopušča varnega in hitrega vstopa ali izstopa iz mesta. Kakovost življenja se bo izboljšala tudi za vse starše, ki bodo končno lahko svoje otroke prepustili v predšolsko varstvo. Za vse generacije pa z nadaljevanjem projekta Kamniška Bistrica, za katerega sam menim, da je eden od najpomembnejših projektov v mojem prejšnjem mandatu. Moj namen je namreč, da se vsem občanom in občankam uredi možnost gibanja v naravi blizu njihovega doma in je tako dostopno vsem generacijam. Za kakovost in hkrati varnost v mestu so izredno pomembne nove ceste in ob njih urejeni pločniki ter kolesarske steze.

Hrovat: Zelo preprosto. Ljudi je treba poslušati in jih tudi slišati. Povsem natančno pretehtati vse tisto, kar bi lahko ljudem resnično, ne le teoretično olajšalo sobivanje. Na koncu pa s skupino sodelavcev, katerim bodo lastni volja, znanje, pogum in vztrajnost namesto ideoloških obremenjenosti besede spremeniti v konkretna dejanja.

Se nameravate lotiti kakšnih okoljevarstvenih projektov, katere konkretno? Dragar: Pomembna je nadgradnja čistilne naprave, s katero se bo povečala kakovost čiščenja odpadne vode in bo tako na bistveno višji ravni kot do zdaj. Naš cilj je čista pitna voda, zato bomo nadaljevali obnavljanje vodovodnega omrežja, končati in dokončati pa moramo še kanalizacijo na obrobju mest. Čeprav je bilo v preteklem mandatu veliko energije uspešno usmerjene v urejeno zbiranje in odlaganje odpadkov, moramo še vedno stremeti k dodatnemu povečanju ločenih zbranih frakcij pri komunalnih odpadkih.

Hrovat: Okoljevarstvo je dandanašnja nuja, predvsem področje temeljne človeške ozaveščenosti. Naložba v posodobitev čistilne naprave Domžale-Kamnik naj bi bil priorotetni aksiom, ureditev − in to temeljita − odlagališča smeti na Dobu v najmodernejši inštitut predelave odpadkov v prvine, koristne človeku, prav tako. Poseben poudarek pa želim dati ozaveščanju ljudi, pa če je to še tako nehvaležno delo. Mladi so karta, na katero vedno z veseljem stavim.

Kako nameravate občino narediti še prepoznavnejšo na državni ravni? Dragar: Menim, da so Domžale na državni ravni zelo prepoznavne, saj sicer to ne bi bilo mesto, kamor bi se ljudje tako množično priseljevali. Smo zaščitni znak za podjetnost, pridnost, obrtništvo, znanje in inovacije v vsej regiji nekdanje Jugoslavije. Absolutno pa se bomo trudili, da bomo občino naredili prepoznavnejšo tudi na mednarodni ravni, saj imamo za to vse pogoje.

Hrovat: Tudi tu ne moremo odkrivati tople vode. Če omenim le bisere zgodovinske, kulturne in naravne dediščine, ki ležijo in dobesedno spijo kot zaklete princese, se odgovor ponuja sam po sebi. Dvorec Češenik z neprecenljivimi Jelovškovimi freskami, pa grobeljska cerkev, katere akustična posebnost kar kliče po ponovni uveljavitvi nekoč že doseženega na področju koncertne dejavnosti. Tukaj je še grad Krumperk s konjerejo vred, pa Kulturni dom Franca Bernika in gledališči na prostem na Dobu in Studencu, vse tri bi lahko povezali v enkratno ponudbo vsega dobrega in lepega. Tudi potencial domžalske galerije je veliko premalo izkoriščen. Kultura in turizem, ki temelji na duhovni omiki, obujata že skoraj pozabljeno, slamnikarstvo, na primer. Zamisli, da pokajo po šivih.

Kje na lestvici vašega županovanja bo socialna problematike v občini in kako konkretno jo nameravate izboljšati v svojem mandatu? Dragar: Znova se moram izogniti besedi lestvica, tako kot prioriteta. Socialna problematika je vedno prisotna in jo zato nenehno rešujemo. Ko rešimo eno težavo, se pojavita že drugi dve in tako naprej. Potrebe po socialni pomoči so še posebno v zadnjem letu strmo naraščale, temu primerno smo za občinsko denarno socialno pomoč namenjali vedno več denarja. Tako kot do zdaj bomo občane in občanke v objavah v lokalnih časopisih obveščali o tem, kam se lahko obrnejo na pomoč. Nadaljujemo pa projekte pomoči na domu, nadstandardne občinske štipendije, sofinanciranje humanitarnih društev itd.

Hrovat: Težko je razumeti našo državo, ki se je znašla v krizi vrednot, ta pa je po mojem mnenju "izvirni greh" sistemskega kolapsa, tudi na področju sociale. V rani mladosti so me že naučili, da je smiselneje človeka naučiti loviti ribe, kot pa ga nenehno zalagati z njimi. Sociala je eno od najobčutljivejših področij vsakega sobivanja in če bom župan, bodo socialno ogroženi ljudje deležni posebne skrbi. Kar pa nikakor ne pomeni, da bo občinski proračun "vreča brez dna", ki bo omogočal nedelo, še prav posebno ne na račun tistih, ki delajo.