Jure Škoberne (še) ne bo profesionalec

Najvišji naziv odpira vrata v svet profesionalnega šaha, za kar pa se študent tretjega letnika ekonomije in član državnega prvaka ŽŠD Maribor še ni odločil. Po Idrijčanu Vasji Pircu (umrl pred tremi desetletji), Solkancu Juretu Borišku (normo je izpolnil pred dvema letoma) je Jure Škoberne iz Poljubinja tretji primorski šahovski velemojster. Njegova pot do vrhunstva med črno-belimi polji se je začela v zgodnjem otroštvu, saj sta oba starša (mati prvokategornica, oče mojstrski kandidat) šahista, Jure pa je vse do odhoda na študij v Ljubljano (nazadnje že kot mednarodni mojster) branil barve ŠD AET Tolmin. V naslednjih sezonah je igral za ljubljanski klub, v hrvaški ligi za Ernestinovo, v avstrijski za Graz, vmes je postal olimpijec, sedaj pa je član najmočnejšega slovenskega kluba iz Maribora.

Odločilni zmagi nad velikima

In kaj je bilo odločilno za osvojitev še zadnje velemojstrske norme na EP na Reki? Jure je pojasnil: "Uvodoma sem nanizal serijo treh zmag. Odločilni sta bili druga in tretja, ko sem najprej premagal ruskega velemojstra Sergeja Volkova, nato pa še angleškega velemojstra Davida Howella.

Oba sta imela zame visok rating - več kot 2600 točk, kar mi je prineslo veliko ratinških točk. V naslednji partiji mi je uspelo remizirati še z enim velemojstrom tako visokega ranga, Romunom Nisipeanujem. S to zalogo sem nato kljub nekoliko slabšemu nadaljevanju zdržal do konca in ker dosežene točke za normo na EP štejejo dvojno, sem izpolnil pogoje za velemojstra."

Blizu uvrstitvi na svetovno prvenstvo Škoberne je bil po štirih krogih celo v položaju, da bi se lahko uvrstil na svetovno prvenstvo, a je nato pod težo visoko rangiranih in izkušenejših tekmecev le klonil. Rusa Artjom Timofejev (na koncu tretji) in Denis Kismatulin (tudi z ratingom nad 2600) sta bila pretežak zalogaj.

Nekaj upanja je vrnila zmaga s podobno kakovostnim gruzinskim velemojstrom Gelašvilijem v šestem od enajstih krogov, vendar si je odtlej do konca Škoberne uspel priboriti le še tri remije z ruskimi velemojstri iz ratinškega kluba 2600. Vse skupaj je pomenilo šest točk in 123. mesto, kar je bil drugi najboljši slovenski dosežek na prvenstvu.