Deset svečk na rojstnodnevni torti ECB

Ustanovitev ECB je sledila odločitvi voditeljev EU na začetku maja leta 1998, s katero so potrdili pripravljenost 11 članic EU za prehod na tretjo in končno fazo vzpostavljanja Evropske gospodarske in monetarne unije (EMU). Oblikovanje EMU je namreč od 1. julija 1990 potekalo postopno, v treh fazah. Z novim letom 1999 so tako Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Francija, Italija, Irska, Avstrija, Španija, Portugalska in Finska prevzele evro, ECB je prevzela vodenje enotne monetarne politike, v veljavo pa je stopil tudi pakt o stabilnosti in rasti, ki predstavlja okvir za usklajevanje fiskalne politike med članicami EMU. Slovenija evro prevzela z letom 2007 Leta 2001 je v tretjo fazo EMU vstopila še Grčija, medtem ko se za prevzem skupne evropske valute niso odločile Švedska, Danska in Velika Britanija. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok s 1. januarjem 2002. Med članicami, ki so v EU vstopile po maju 2004, so evro prevzele Slovenija z letom 2007 ter Ciper in Malta z letom 2008. Z letom 2009 bo to storila še Slovaška, medtem ko ostale nove članice unije zaenkrat še ne izpolnjujejo vseh kriterijev za prevzem evra.

Naloge ECB v okviru vodenja skupne monetarne politike so bile določene že v pogodbi iz Mastrichta, ki je v veljavo stopila z novembrom 1993, in Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), ki je tudi del omenjene pogodbe. ESCB sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU, ne glede na to ali so sprejele evro ali ne.

Evrosistem pa sestavljajo ECB in centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro. Evrosistem in ESCB bosta delovala sočasno, dokler bodo obstajale države članice EU izven območja evra, naloge v okviru vodenja skupne monetarne politike EMU pa do tedaj izvaja evrosistem. Centralne banke članic, ki niso prevzele evra, in članice evrosistema delujejo usklajeno v korist osnovnega cilja, ki je cenovna stabilnost.

V okviru praznovanja tudi dan odprtih vrat V okviru praznovanja desete obletnice bo ECB najprej organizirala dan odprtih vrat za okoli 800 zunanjih obiskovalcev. V ponedeljek bo nato na sedežu ECB zasedanje finančnih ministrov članic območja z evrom, t.i. evroskupine, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Sveta EU za gospodarske in finančne zadeve, slovenski finančni minister Andrej Bajuk.

Na dnevnem redu bo izmenjava pogledov na ekonomske politike v območju evra med evroskupino in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), ministri pa bodo v luči nacionalnih srednjeročnih proračunskih ciljev nadaljevali tudi razpravo o proračunskih politikah pred sprejemom nacionalnih proračunov za 2009, ki so jo pričeli že aprila. Na tapeti bo tudi poročilo Evropske komisije ob deseti obletnici EMU, ki povzema njene dosežke in prihodnje izzive.

Janša eden od govornikov na slovesnosti V ponedeljek popoldne bo svečano kosilo, ki ga bo gostil Jean-Claude Trichet, udeležil pa se ga bo tudi predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša. Janša bo zatem tudi eden od govornikov na osrednji slovesnosti v čast desete obletnice ECB v stavbi stare frankfurtske opere. Poleg Janše bodo na prireditvi spregovorili še Trichet, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker in nemška kanclerka Angela Merkel.