Prva motoristična dirka stare Jugoslavije

Tekmovanje, ki je bilo hkrati tudi prva motoristična dirka na slovenskem ozemlju, je Športna zveza Ljubljana priredila na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Organizatorji so cesto opisovali kot idealno gorsko progo, ki je bila za tiste čase trdno zgrajena, ponašala pa se je tudi s čudovitimi razgledi. Po drugi strani je bila po zasnovi stara, kar je pomenilo, da so bili ostri ovinki tudi najbolj strmi deli ceste. Kljub začetnemu pesimizmu številnih dvomljivcev se je na startu dirke pojavilo kar 21 tekmovalcev. Večina je bila iz Ljubljane, dva iz Cerknice, trije pa so se kljub hudim nalivom pripeljali celo iz Zagreba.

Pet jih je zaradi okvar odstopilo že pred dirko, drugi pa so se v sončnem popoldnevu pomerili v petih skupinah glede na moč motorja. V prvi skupini je zmagal Cerkničan Kordan, v drugi Zagrebčan Satler, v tretji Ljubljančan Barešič, v četrti ni tekmoval nihče, v peti pa je do cilja uspelo pripeljati edinemu prijavljenemu Ljubljančanu Ogrinu. Z rezultati dirke so bili vsi zadovoljni in si od podobnih prireditev tudi v prihodnje obetali veliko zabave. Tekmovalci in prireditelji so bili navdušeni tudi nad cesto, ki so jo imenovali kar "slovenski Semmering". Kljub temu dirke na njej niso ponovili, laskavi naziv pa si je kmalu pridobil Ljubeljski prelaz, ki je ostal "slovenski Semmering" vse do začetka šestdesetih let preteklega stoletja.