Panhard dynavia

Futuristično uporaben

Panhard dynavia je imel precej futuristične karoserijske linije, vendar to ni omajalo dejstva, da naj bi bil tudi povsem vsakdanje uporaben avtomobil, kar so potrjevali štirje sedeži, spodobne zmogljivosti in majhna poraba goriva.

Nizek Cx

Za razvojem kapljičasto oblikovane limuzine je stal Panhardov oblikovalec Louis Bionier, ki si je leta 1944 zadal nalogo, da dokaže, da je takšen avtomobil lahko vodljiv in povsem uporaben. Do leta 1945 je izdelal maketo v merilu 1 : 5, ki so jo preizkusili v vetrovniku aerotehničnega inštituta v Saint-Cyru in ugotovili, da ima izjemno nizek količnik zračnega upora.

Zmogljiv prototip

Prototip v naravni velikosti se je sicer nekoliko bolj upiral zraku, vendar je bil še vedno dovolj aerodinamičen, da je imel za približno tretjino boljše zmogljivosti od serijskega panharda dyna, na katerem so ga zasnovali. S 610-kubičnim dvovaljnim bokserskim motorjem z največjo močjo 21 kilovatov, ki je poganjal sprednji kolesi, je dosegel največjo hitrost 140 kilometrov na uro in ob tem porabil malo več kot šest litrov goriva na sto kilometrov.

Le dva primerka

Čeprav je bil zelo zanimiv, je prišel ob neugodnem času, saj ga je na avtomobilskem salonu v Parizu tistega leta zasenčil citroën 2CV, v Londonu pa jaguar XK120 in moris minor. Končno so izdelali le dva primerka in enega celo prodali zasebniku, ki se je z njim še dolgo vozil. S svojimi oblikami je vplival tudi na manj radikalen, a kljub temu precej revolucionaren model panhard dyna Z, ki ga je tovarna predstavila leta 1953 in bila z njim veliko uspešnejša.