Majhen ford

Osebni projekt Forda mlajšega

Fiesta je bila osebni projekt Henryja Forda II., ki se je menda strastno navduševal nad majhnimi avtomobili. Projekt so poimenovali »bobcat«. Pri njegovem oblikovanju so tekmovali Fordovi oblikovalski studii iz Amerike in Evrope, mehaniko pa sta družno razvijali Fordovi raziskovalni središči v nemškem Kölnu in britanskem Duntonu. Razvoj je pospešila tudi naftna kriza, ki se je leta 1973 zaostrila. Fiesto so dokončno poimenovali leta 1974, ko so izmed prvotnih 50 že izbrali pet imen: bravo, fiesta, amigo, strada in pony. Zadnjo odločitev si je izvolil Ford II., ki je menil, da ford in fiesta v povezavi namigujeta na živahnost in dinamičnost.

Prelom s preteklostjo

Fiesto prve generacije so javnosti predstavili jeseni 1975, na ceste pa je zapeljala v začetku naslednjega leta. Za Ford je pomenila precejšen prelom s preteklostjo, saj je bila njihov prvi zares uspešen avtomobil s pogonom na sprednja kolesa, prvi novi avtomobil po petih letih stagnacije in celo »svetovni avtomobil«, saj so v obdobju med letoma 1978 in 1980 v ZDA prodajali amerikanizirano različico. Onstran velike luže so jo opredelili kot »subkompaktni« avtomobil, Fordovo vodstvo pa je navdušila za razvoj ameriške različice escorta III.

Avtomobil za dame

Fiesta prve generacije je bila verjetno zelo uspešna tudi zato, ker se je priljubila ženskam, ki jih je bilo med kupci avtomobilov tedaj čedalje več. Milijonti primerek je na ceste zapeljal že po treh letih, dvomilijonti pa po petih.

Fiesta XR2 postane kultna

Sprva je bila na voljo z 950-, 1.100- in 1.300-kubičnimi motorji. Leta 1980 je luč sveta ugledala prva športna različica, 1.3 supersport, s katero so pripravili teren za znamenitejšo fiesto XR2, ki jo je poganjal 1,6-litrski 62-kilovatni motor v povezavi s štiristopenjskim menjalnikom. S svojimi zelo športnimi lastnostmi se je kmalu uvrstila med kultne avtomobile ljubiteljskih navdušencev nad dirkanjem.

Druga generacija pravzaprav ostane prva

Leta 1983 se je pojavila druga generacija fieste, pri kateri so pravzaprav naredili nekoliko korenitejši »facelift«, s sierrinemu podobnim sprednjim delom in popolnoma novo notranjostjo. Mehaničnih sprememb skoraj ni bilo, razen možnosti petstopenjskega menjalnika, vendar je bila po novem na voljo tudi z 1,6-litrskim dizelskim motorjem. Pravo naslednico je fiesta prve generacije tako dobila šele s fiesto tretje generacije, ki so jo predstavili leta 1989.