Daimlerjev čoln

Spomladi 1886 pa sta z motorjem opremila tudi kočijo ter tako izdelala prvi štirikolesni avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje. Manj znano je, da sta spomladi 1886 z »dedkovo uro«, kot so zaradi oblike imenovali njun motor, opremila tudi vodno plovilo, 4,5 metrski čoln Neckar, ki je dosegel največjo hitrost 6 vozlov (11 km/h). Z njim sta poleti začela poskusno pluti po reki Neckar, po kateri sta ga tudi poimenovala, jeseni istega leta pa sta na cesarskem patentnem uradu njegov pogon registrirala kot »napravo za poganjanje ladijskega vijaka s pomočjo plinskega ali bencinskega motorja«. Da bi se izognil nezaupanju javnosti do bencinskega motorja, saj so se opazovalci bali, da bi motor lahko razneslo, ga je Daimler skril pod keramični pokrov. Pokrov je z žicami povezal z ohišjem ter opazovalce pretental, da pravzaprav gre za električni motor, ki naj bi deloval »oljnoelektrično.« Izdelavo motornih čolnov je kmalu razvil v pomemben posel in še pred prodajo svojega prvega avtomobila kupcu izročil že petintrideseti čoln. Oba, prvi avtomobil in petintrideseti Daimlerjev čoln, je avgusta 1892 kupil maroški sultan.