BMW 003

Razvoj reaktivnega motorja, ki mu je nemško ministrstvo za letalstvo nadelo oznako 109-003, se je konec tridesetih let pod vodstvom inženirja Hermanna Östricha začel v tovarni Bramo (Brandenburgische Motorenwerke - Brandenburška tovarna motorjev), ki jo je leta 1939 kupil BMW.

Prepozen za Me 262

Pod novim vodstvom je razvoj hitro stekel. Avgusta 1940 so motor prvič zagnali in ugotovili, da namesto načrtovanih 6,3 kN razvija le 2,5 kN potiska. Kljub temu so ga namestili pod trup letala messerschmitt Bf 110 in ga preskušali tudi v zraku. Oba motorja, ki so ju novembra 1941 končno preskusili tudi na prototipu prvega uspešnega reaktivnega lovca messerschmitt Me 262, sta med poletom odpovedala in letalo se je na letališče vrnilo s pomožnim batnim motorjem. Messerschmitt je zato na serijske Me 262 končno vgrajeval sicer težje a tedaj že bolj izpopolnjene motorje junkers jumo 004.

Serijska proizvodnja

BMW je nadaljeval razvoj svojega motorja, ki ga je oktobra 1943 uspešno preskusil na dvomotornem bombniku junkers Ju 88. Avgusta 1944 so ga začeli serijsko vgrajevati na reaktivni lovec heinkel He 162, pozneje pa še na štirimotorne različice bombnika arado Ar 234. Do konca vojne so izdelali okrog 500 motorjev.

Razvoj po vojni

S tem pa se zgodba o motorju BMW 003še ni končala. Japonci so namreč po njegovih skicah že med vojno razvili svojo različico. Sovjetski konstruktorji so po vojni dva motorja vgradili v prototip prvega sovjetskega reaktivnega letala Mig 9, Sovjetska zveza je po letu 1947 z oznako RD-20 tudi izdelovala. Brez dela ni ostal niti inženir Östrich, ki je v Franciji sodeloval pri razvoju reaktivnega motorja "atar", ki je poganjal predvsem uspešne Dassaultove lovce.