Avtomobilska dirka Peking-Pariz

Tako nekako je pariški časopis Le Matin 31. januarja 1907 avtomobiliste pozval na skoraj 10.000 milj (16.000 km) dolgo avtomobilsko tekmovanje v trdoživosti. Nanj se je sicer prijavilo kar štirideset navdušencev, le pet pa se jih je tudi zares pojavilo na štartu v Pekingu. Dirka ni imela pravil, razen obljube, da bo posadka prvega avtomobila, ki bo pripeljal v Pariz, prejela dvolitrsko steklenico šampanjca. Vozniki so se brez pomoči podali na pot skozi dežele, kjer ni bilo urejenih cest, pa tudi uporabnih zemljevidov ne. Edina pomoč so bile kamele, ki so na postaje ob poti odnesle gorivo. Dirka je sicer sledila telegrafski povezavi, zato je bila medijsko dobro pokrita. V vsakem avtomobilu je kot sopotnik potoval tudi novinar, ki je v Pariz pošiljal sveže novice o tekmovalcih. Dirka je potekala v času, ko so bili avtomobili še precej novi, v odročnih predelih Azije pa za njih sploh še niso slišali. Pot med Pekingom in Bajkalskim jezerom so do tedaj premagali kvečjemu s konji. Na dirki je zmagal industrijalec in športnik knez Scipione Borghese, potomec italijanske plemiške družine, iz katere je med drugimi izhajal tudi papež Pavel V., kot novinar pa ga je spremljal Luigi Barzini. Borghese, ki je vozil posebej prirejeno italo, je bil celo tako samozavesten, da je iz Moskve opravil ovinek v St. Petersburg, potem pa se vrnil v Moskvo in nadaljeval vožnjo. Na drugem mestu je dirko končal Charles Goddard z nizozemskim avtomobilom spyker, na cilj pa sta prišla tudi dva de diona. Peti avtomobil, trikolesnik contal cyclecar, dirke ni končal.