Aerodinamična družinska limuzina

Peugeot je na avtomobilskem salonu v Parizu jeseni 1936 namreč predstavil študijo izrazito aerodinamične štirivratne družinske limuzine bližnje prihodnosti, ki naj bi jo dokončno razvili do leta 1940. Njeno oblikovanje je zaupal francoskemu strokovnjaku za aerodinamiko Jeanu Andreauju, ki je pri svojem delu upošteval najnovejša dognanja na področju aerodinamike in spopadanja z zračnim uporom. Ker je šlo za študijo družinske limuzine, na račun aerodinamike po drugi strani ni smel okrniti velikosti potniškega prostora.

Prostorna aerodinamika

Nastal je elegantno razpotegnjeni avtomobil, ki ga je Andreau zasnoval na serijski limuzini peugeot 402 z 1,991-litrskim štirivaljnim motorjem največje moči 40 kW in tristopenjskim menjalnikom s Cotalovo elektromagnetno sklopko. Konstruktor je zares ohranil notranja razmerja potniške kabine, aerodinamične lastnosti pa je dosegel tako, da je močno zaoblil boke in pragove, zadnji kolesi skril pod oplati in zaokrožil vetrobransko steklo. Zadku je dodal tudi veliko navpično krilce, ki je menda izboljšalo vedenje avtomobila ob bočnem vetru. Njegovo silo je namreč usmerjalo navzdol, da je pritisnila na zadnji del in ga s tem stabilizirala. Pri Peugeotu so bo predstavitvi študije zatrjevali, da z enako mehaniko doseže 40 odstotkov večjo hitrost, ob enaki hitrosti pa porabi 30 odstotkov manj goriva od serijskega peugeota 402.

Opustitev razvoja

V Parizu predstavljeni študiji je v letih 1937-38 sledilo še pet prototipov, vendar so projekt v ozračju pričakovanja druge svetovne vojne opustili. Kljub temu je precej vplival na aerodinamične izboljšave Peugeotovih serijskih modelov.