Ste opazili te žive table na cesti?

Zaradi vse obsežnejše uporabe mobilnih telefonov v prometu in še vedno ne dovolj visoke stopnje pripetosti z varnostnim pasom, predvsem na zadnjih sedežih, se je Agencija odločila za še aktivnejše korake v smeri ozaveščanja voznikov. Z enotedensko akcijo, ki jo bodo s pomočjo sporočilnih tabel promotorji prometne varnosti izvajali na prehodih za pešce, bodo opozarjali voznike, da je pripetost ključna za varno vožnjo vseh potnikov v vozilu. Voznike, kolesarje in pešce bodo opozarjali, da mobilni telefoni ne sodijo za volan. Akcija Agencije za varnost prometa je neposredna ter konkretna in sledi jasnemu cilju: voznike aktivno ozaveščati, predvsem pa nemudoma vplivati na njihovo vedenje v prometu ter s takojšnjim ukrepanjem prispevati k varnosti vseh udeležencev v prometu.

Uporaba telefona med vožnjo preobremeni zmogljivosti naših možganov

Reakcijski čas voznika se zaradi uporabe mobitela poslabša za kar 50 %. Voznik počasneje zaznava in reagira na prometno signalizacijo, ima daljši zavorni čas, zmanjšano zaznava okolico in promet in ima večje tveganje pri odločitvah, kot je ustrezna varnostna razdalja ali prilagoditve razmeram na cesti. Mobilni telefoni so zaradi pogoste uporabe vse večji motilci pozornosti za varno udeležbo v prometu. In to ne velja le za voznike vozil, temveč tudi za pešce in kolesarje. Številne študije, kot tudi znanstveni eksperiment, ki ga je z nevroznanstveniki opravila AVP, dokazujejo, da mobilni telefon na voznika vpliva negativno. Če voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola, med pisanjem SMS sporočila pa kar štirikrat več časa ne gleda na vozišče, kot pri normalni vožnji.

Foto: Getty Images

Tretjina smrtnih žrtev ni uporabljala varnostnega pasu, med žrtvami največ mladih

V prometnih nesrečah je v osebnih vozilih na slovenskih cestah leta 2018 umrlo 15 ljudi (9 voznikov in 6 potnikov), ker niso bili pripeti, kar 28 pa se jih je hudo poškodovalo. Kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih ni uporabljala varnostnega pasu. Zaskrbljujoče je, da je bilo od 15 umrlih, ki v času prometne nesreče niso bili pripeti, 7 mladih v starosti od 15 do 29 let.

Delež pripetosti smrtnih žrtev med potniki (38 %) je bil za več kot 30 % slabši kot pri voznikih (70 %). Med telesno poškodovanimi vozniki je bil delež pripetosti boljši, saj je 79 % hudo telesno poškodovanih uporabljalo varnostni pas v času prometnih nesreč, delež lažje telesno poškodovanih z uporabo varnostnega pasu pa je 94 %.

Varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe teh varnostnih pripomočkov. Dosledna uporaba varnostnega pasu zato zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe, ter za skoraj četrtino zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb, tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih.