Toyota land cruiser 3,0 D-4D

Peto kolo pod prtljažnikom

Land cruiser je v celoti oblečen povsem na novo, pri čemer seveda ohranja robusten terenski videz. Težko rezervno kolo ne obremenjuje vrat prtljažnika, ampak je nameščeno spodaj. Ali s tem Toyota nakazuje, da je land cruiser manj terenski ali želi terenskemu vozilu dodati večjo mero uporabnosti? Peta vrata se namreč lahko odpirajo navzgor, za povrh pa je omogočeno tudi ločeno odpiranje zadnjega stekla.

Prestižna notranjost

Celotna armaturna plošča deluje bogato. Všečno izstopajo lesene površine, velika okrogla merilnika in 7-palčni zaslon "na dotik". Šesti in sedmi sedež nista več zložena navpično ob bokih prtljažnega prostora, pač pa se pogrezneta in tvorita ravno tovorno površino. Postopek nameščanja in zlaganja poteka električno s pritiskom na stikalo. Aja, 220-voltna vtičnica v prtljažniku je serijsko vgrajena že v drugi stopnji opreme limited.

Na asfaltu

V mestu sploh ne gre tako slabo, kot bi sodili glede na celotno pojavo. Štiri kamere skrbijo predvsem za tiste, ki jim je land cruiser prevelik. S kamero na prednjem odbijaču se da celo pogledati izza ovire na levo in desno, kadar gre bolj na tesno. Na zaviti podeželski cesti spustimo zračno vzmeteno podvozje dol in preklopimo na sport, s čimer utrdimo blažilnike in stabilizatorja. Pri tem ne dosežemo kakšnih posebnih športnih učinkov, saj gre vendar za več kot dve toni težko terensko zverino. Panike pa tudi ni, saj je poseganje ESP-ja izdatno, pravočasno in sploh učinkovito.

Na terenu

Osnovni terenski podatki (42-stopinjska kota vzpenjanja in bočnega nagiba) so vzpodbudni. S pomočjo funkcije "crawl control", ki smo jo nastavili na hitrost 1 km/h, smo zlahka premagali strmino, ki jo je "krasilo" prav grdo skalovje. Ta podvig smo označili kar za adrenalinsko terensko doživetje. Pred vzponom smo izbrali program za skalovje, dvignili podvozje in vklopili reduktor. Podatek o zmožnosti bredenja po vodni oviri do globine 70 centimetrov pa je treba jemati z zadržkom. Preveč zagnano preizkušanje tovrstne zmogljivosti ima lahko za posledico dodatno čiščenje talnih oblog.

Za trilitrski dizelski motor land cruiserja lahko trdimo, da s 127 kilovati ne sledi trendom, ki veljajo v svetu "premium" terenskih vozil. Nastavljen je optimalno na čim manjšo porabo in izpust CO2, ter na ugoden navor. Očitno je tudi, da Toyote sploh ne zanima končna hitrost land cruiserja (175 km/h), saj motorja niso "navijali". Največjo moč namreč razvije že pri 3400 vrtljajih. Temu primerna je poraba na testnem krogu, ki jo pohvalimo, saj gre za veliko delovno prostornino in maso več kot 2200 kilogramov. Pravzaprav smo pričakovali večjo porabo, saj 5-stopenjski samodejni menjalnik precej zamuja in daje vtis, da se motor ves čas vrti bolj, kot je potrebno.

Toyota je v land cruiserja vgradila in nadgradila opremo, ki krasi "ve osmico". Poznavalcem, firbcem, sosedom in pred "kafičem" zbranim pokaže vse, kar imajo drugi. Glede notranje opreme se zlahka meri z druščino "premium" terencev, kot so audi Q7, jeep grand cherokee, mercedes-benz GL, volkswagen touareg in volvo XC90. Na brezpotjih jim je vsaj enakovreden, podobno kot range rover sport se prilagaja vrsti podlage, s funkcijo crawl control pa je v prednosti. Nekateri od omenjenih terencev se po asfaltu peljejo bolj prepričljivo, poleg tega pa land cruiserju s trilitrskim dizlom manjkajo konji, zaradi katerih ne gre dvesto na uro in več, kot večina tekmecev.