Toyota hilux extra cab 2,5 D-4D country

Delež prodanih pickupov v Sloveniji se veča iz leta v leto. Konkurence ni veliko, je pa močna. Toyotinemu hiluxu tako konkurira kar nekaj poltovornjačkov, ki vsi po vrsti privabljajo kupce s podobnimi karakteristikami. Pred slabega pol leta smo preizkusili double caba, različico, ki ponuja udobne zadnje sedeže in nekaj manjši keson, tokrat pa je mesto v "testni floti" našla različica imenovana extra cab, ki na račun zasilne zadnje klopi postreže s prostorom za tovor dolgim kar nekaj čez 1,8 metra.

Zunanjost in notranjost

Seveda poteze hiluxa ne moremo primerjati z elegantnimi linijami italijanskega kupeja, vseeno pa so te dovolj, da ta pick up privablja pozornost. K temu pomagajo tudi mere. Hilux v dolžino meri prek petih metrov, kar je krepko več od limuzin tipa Audi A8 ali pa BMW serije 7. Zaradi zgledne preglednosti pri vožnji v mestu, obračanju in parkiranju tudi krepkih pet metrov ne moti. Ogledal se ne da nastavljati s pomočjo elektrike, kar bi v primeru potrebe po hitrem pogledu na zadnji kolesni par (ob vožnji mimo ovir) vse skupaj poenostavilo. Sledi stegovanje voznika na drugo stran vozila oziroma sodelovanje sovoznika. Uporabnika znotraj pričaka ambient, ki jasno pokaže svojo namembnost (ročaja na a stebričku, visok sedalni položaj, ročica za vklop reduktorja,). 30 cm daljši keson kot pri izvedbi z dvojno kabino, je prišel nadvse prav, ko smo nanj naložili štirikolesnika. Prostora je bilo dovolj, da smo za njim zaprli loputo in še je ostalo je nekaj centimetrov prostora. Zadnji klopi, ki ne nudi vzglavnikov, se pridevnik "zasilna" dobro poda, saj ni primerna za več kot nekaj kilometrov. Hrbtenica vam nebi odpustila. Vozniku in sopotniku kljub hitrosti krepko nad sto kilometri na uro, ni bilo potrebno govoriti glasneje kot sicer.

Vozne lastnosti

Opazovalcu je že na prvi pogled jasno, da hilux ne bo postavljal meril, ko pride do športne vožnje. Na cesti bo razen ob slabem vremenu ali snegu, štirikolesni pogon ostal nedotaknjen. Velja tudi omeniti, da zna biti ob pretiravanju, predvsem na spolzki podlagi, zadek prav živ in nemiren. Vseeno pa smo člani uredništva na brazpotja zavili kadar smo le mogli, s tem pa smo dobili odličen izgovor za uporabo štirikolesnega pogona. Vzmetenje dobro opravlja svoje delo, saj manjših nepravilnosti na cesti praktično ni občutiti. Krmiljenje je razredu primerno odzivno, hkrati pa je nagibanja karoserije med zavoji manj kakor bi pričakovali. Na brezpotjih je hilux predvsem zaradi možnosti vklopa reduktorja, suveren. Navdušene nad vožnjo po "divjini" bo še najbolj motil previs nad zadnjimi kolesi, zaradi česar je pri vstopanju ali izstopanju v "neugodne" kote, potrebno paziti na morebitno drsanje po tleh. To pride v poštev še posebej, če je vozilo polno naloženo s tovorom. Premer rajdnega kroga je razmeroma majhen (12,2 m - kolesa, 13 m karoserija), kar pride prav tako pri parkiranju v mestih, kot na brezpotjih.

Zmogljivosti, poraba

Toyoto poganja 2,5-litrski dizelski štirivaljnik, ki pa premore le 103 konjske moči. A panike ni potrebno zganjati, saj te svoje delo opravijo zelo dobro. Pospeševanje pri višjih hitrostih sicer pušča odprtih nekaj želja, drugače pa je teh sto in nekaj konjev v sodelovanju z 260 Nm navora povsem dovolj za neobremenjen izlet po avtocesti. Sicer pa je tako, da delovni stroj in še terenec po vrhu, kot je hilux, ne potrebuje več žrebcev, ki bi pomagali sopihati osnovnim sto-trem. Konec koncev je ta pickup namenjen "garanju", "postavljaško" funkcijo pa prepušča drugim. Poraba na testu ni presegla desetih litrov, povprečje pa se je ustalilo pri pohvalnih 9,6 litrih.

Cena, tekmeci

Med hiluxove konkurente štejemo nissan navaro, mazdo B2500 (naslednja generacija v kratkem), skoraj identičnega forda rangerja in pa mitsubishija L200. Tu po moči izstopa predvsem navara, katere agregat z enako prostornino proizvede kar 71 KM več kot hilux. Potencialni kupci lahko torej izbirajo med nekaj modeli različnih znamk, ki vse po vrsti ponujajo približno enake "plezalne" sposobnosti. Minimalno jih razlikujeta cena in spisek dodatne opreme. Največji prepad med vsemi pa je izgled. Medtem, ko tu kratko potegne mazda B2500, navari in L200 ne gre zanikati malce bolj modernih potez in bolj tekočih linij. Gre za to, da se namembnost pol tovornjačkov sčasoma spreminja, oziroma se veča krog aktivnosti, ki so tako ali drugače povezane z uporabo le-teh. Tu govorimo o uporabi pickupov za prevažanje različnih "rekvizitov", ki tako ali drugače povišajo krvni pritisk. Takoimenovani "american way of life" ("ameriški način življenja") oziroma preživljanja prostega časa nedvomno prodira tudi k nam, ob vsem tem pa hilux počasi ostaja edini "pravi delovni konj", ki ga vloga "bahača" ne zanima. Ostaja za odtenek bolj konzervativen, za kar pa verjamemo, ima posluh tudi trg.