Škoda yeti 1,8 TSI

Mali velikan

S svojo oglato in relativno visoko pojavo yeti deluje precej nastopaško in predvsem precej večji, kot je v resnici. Z dobrimi 4,2 metra dolžine namreč vseeno ostaja kompaktnih mer, kar se pozitivno pozna tako pri mestnem manevriranju, pa tudi izven urejenih podlag. Zanimivo optično rešitev predstavlja še črn C-stebriček, zaradi katerega se zdi, da ima yeti v celoti zastekljen zadnji del.

Odlično izdelana notranjost

Sedi se nekoliko višje, a ne tako visoko, da bi pri vstopanju v avtomobil s hlačami pobrisali prag. Posledično je zaradi višje oddaljenosti od tal boljša še preglednost, h kateri pripomorejo še (za to znamko) pohvalno velika vzvratna ogledala. Ergonomija je zelo dobra, sedeža tudi, pripomba leti zgolj na prestavno ročico, ki je nameščena nekoliko prenizko. Pa čeprav manj odročno kot denimo pri polu, kjer smo to težavo tudi izpostavili.

Funkcionalen prtljažnik

Prostor na prednjih sedežih je bogato odmerjen, ob precej prostornem prtljažniku pa je kljub relativno majhni dolžini vozila dovolj prostora tudi v drugi vrsti, kjer bo le res dolgonogim zmanjkalo prostora za kolena. Prtljažnik ponuja dobrih 400 litrov prostornine, hvalimo pa ga predvsem zaradi pravilne oblike, zaradi česar se je v praksi pokazal za povsem dovolj velikega. Tudi rešitev za pritrjevanje tovora je v obliki mrežic in plastičnih predelnih sten dovolj, da tovor niti pri terenski vožnji ne bo poskakoval sem ter tja.

Udoben na cesti …

Yeti je, kar se tiče voznih lastnosti, prava dvoživka. Na lepih cestah nas je pozitivno presenetil z udobjem in zelo mehkim "pobiranjem" grbin, obenem pa zaradi višjega težišča in mehkejšega vzmetenja sploh ni bil slab takrat, ko smo se z njim zapeljali nekoliko hitreje. Pravzaprav je tudi pri hitrejši vožnji yeti pohvalno lahkoten in komunikativen. Glede na to, da se z njim prav veliko število lastnikov najbrž ne bo podalo na hude terenske preizkušnje, morda le na makadamsko pot do vikenda, hvalimo izredno uglajenost pri vožnji po takšni podlagi.

… in zmogljiv na terenu

Razočarani pa ne boste niti tisti, ki bi yetijeve plezalne vrline vseeno želeli preizkusiti. Za res zahtevne razmere je (poleg pnevmatik) pomanjkljivost le 18-centimetrska oddaljenost od tal, kljub temu pa nas je yeti pripeljal na hrib, kamor se odpravlja le še lastnik koče na vrhu, seveda oborožen s pravim klenim terencem.

Kljub odsotnosti reduktorja se je avtomobil odrezal odlično, zlasti pa hvalimo preizkušeno funkcijo off road, kjer se v prostem teku yeti spušča izredno previdno, le s hitrostjo 2 km/h. Običajno tovrstni sistemi spuščajo hitreje, kar pa se na strmem in spolzkem klancu lahko hitro prelevi v prehitro. Tudi omejevalnik motornih vrtljajev pri speljevanju v klanec je dobrodošel, da se po nepotrebnem ne obrablja preveč sklopke.

Ob kopici motorjev se zdi posrečena testna izvedba z 1,8-litrskim bencinskim motorjem. Slednjega smo preizkusili in pohvalili že večkrat, zato nas ni presenetilo, da je bil zelo dober tudi tokrat. Ponuja dovolj navora že pri najnižjih vrtljajih, kar se je še za posebej pomembno izkazalo na terenu, obenem pa se zelo rad zavrti tudi višje in ima predvsem mnogo več uporabnih vrtljajev od dizla. Šibka stran je v primerjavi z njim pravzaprav le poraba goriva, ki je na testu znašala enajst litrov.

S kompaktnimi merami je yeti med manjšimi v svojem segmentu. Kia sportage, hyundai tucson in nissan qashqai 4WD so za okroglih deset centimetrov daljši, sorodni tiguan pa kar za dvajset. Prva dva sta cenovno nekoliko ugodnejša izbira, yeti je med omenjenimi po ceni pravzaprav v zlati sredini. Med še nekoliko manjšega tekmeca pravzaprav lahko štejemo še fiata sedici. Velik plus yetija je nedvomno sistem off-road, ki se je izkazal za zelo funkcionalnega in ga ne ponuja noben od tekmecev.