Opel antara 2,0 CDTi

Opel v svetu terencev oziroma bolje rečeno SUV-jev ni novinec, saj je v ledino zaoral že pred več kot petnajstimi leti s frontero, nekaj let kasneje pa še s montereyem. Od takrat se je število kupcev tovrstnih vozil močno povečalo, postali so zahtevnejši, povečala se je tudi ponudba SUV-jev. In, ker ga Opel v svoji ponudbi od takrat ni imel, je moral na tem nekaj narediti. No, sedaj ga ima, reče se mu antara, narejen pa je v sodelovanju v Chevroletom in njihovo captivo.

Zunanjost, notranjost

Antara je avtomobil, ki se najbolje počuti na urejenih cestah in v razkazovanju na mestnih ulicah. Reže ob strani, 18-palčna platišča in privlačna barva na njej že niso zato, da jih bo voznik občudoval na razdrapanem terenu, ampak bo z antaro raje ženo peljal zvečer v gledališče. Tudi notranjost z usnjenimi sedeži in imitacijo aluminija na volanu ter na armaturni plošči ni prav nič terenska. Posebne hvale sedežem ne gre pripisati, namreč, zelo težko je najti tak položaj, v katerem sediš vsaj dokaj udobno. Armaturna plošča je pregledna in očem prijazna, malce pa antara šepa z izborom materialov. Trda plastika na osrednji konzoli namreč na otip deluje nekoliko ceneno. Je pa nasploh prostora dovolj, tudi prtljažnik je več kot solidno velik, majhna pripomba leti le na odlagalne prostore - teh je sicer dovolj, vendar niso povsem priročna.

Vozne lastnosti

Čeprav je antara štirikolesno gnana in četudi ima sistem za nadzor spusta po klancu, se na zahtevnih terenih prav pogosto ne bo zadrževala. V prid cestnim voznim lastnostim govori precej neposreden krmilni mehanizem in dokaj čvrsto vzmetenje, ki pa se je hkrati izkazalo z zelo dobrim blaženjem na slabši podlagi. Blaženje si pravzaprav zasluži pohvalo, saj antara pri vožnji po makadamu tresljajev skoraj ne prenaša na potnike. Brez pripomb pa ne gre niti tokrat. Parkirni senzorji so običajno priročna zadeva, ampak toliko piskanja med vožnjo pa že dolgo nismo bili deležni, zato smo jih imeli večinoma kar izklopljene.

Zmogljivosti, poraba

Dvolitrski dizel s 150 konjskimi močmi, ki svojo energijo prenaša k vsem štirim kolesom, se je izkazal za dovolj prožnega, a šele, ko so motorni vrtljaji "zlezli" malo višje. Pri speljevanju je namreč moči občutno premalo, dokler se nismo navadili, smo celo vedno znova gledali, če je ročica sploh v položaju "drive". Menjalnik? Ta prestavlja lepo in gladko, tudi zimski način prestavljanja je mogoče izbrati, le ročico menjalnika smo nekajkrat težko pripravili, da se je pomaknila v položaj P. Glede na to, da je tokratna poraba 10,9 litra na sto prevoženih kilometrov za okrogel liter višja od tiste pri captivi (enak motor), razliko pripisujemo samodejnemu menjalniku.

Cena, tekmeci

V prvi vrsti se antara seveda postavlja ob bok captivi, a se spisek konkurentov pri njej ne konča. S podobnimi lastnostmi, torej s "šminkersko" zunanjostjo in terenskimi lastnostmi za manj zahtevne, se ponaša še cel kup tekmecev. Od toyote RAV4, hyundaia santa fe, honde CR-V, nissana x-traila, mitsubishija outlanderja, land roverja freelanderja in prihajajočega C crosserja.