Četrtek,
16. 7. 2009,
13.58

Osveženo pred

10 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 16. 7. 2009, 13.58

10 let, 5 mesecev

Opel agila 1,2

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Če prejšnja agila navzven ni delovala posebej agilno, je novinka v tem pogledu njeno pravo nasprotje. Enoprostorska zasnova in precejšnja prostornost glede na kompaktne mere pa kljub temu ostajata.

Skrivanje enoprostorskih genov

Prva agila je bila tipičen mali enoprostorec z visoko streho in ostrimi, skoraj kvadratnimi potezami, ki so omogočale, da je bilo v notranjosti kljub majhni dolžini precej prostora. A je zato delovala skoraj nerodno. Nova agila je njeno pravo nasprotje. Je lepo zaobljena, celo prav dinamično deluje, zaradi česar ne daje slutiti, da je znotraj dovolj prostora.

Nekaj manj prtljažnika

Strop je presenetljivo visok, zato v agili lahko udobno zadaj sedita dve odrasli osebi. Na račun precej bogato odmerjenega prostora za potnike pa je dobre 3,7 metra dolgo vozilo malenkost hendikepirano ko pridemo do poglavja prtljažnika. Ta ponuja 225 litrov prostora, ta vrednost pa vključuje že tridesetlitrski prostor pod dvojnim dnom. Da ne gre za posebej dinamičnega malčka namigujejo že prednji sedeži, ki ne ponujajo nikakršne bočne opore.

Bolj sveža zunaj kot znotraj

Medtem, ko nas je simpatična zunanjost ogrela, nas je notranjost pustila hladne. Zanimiv je le štrleč merilnik vrtljajev, ostalo je precej konzervativno in iz trde plastike. Pogrešali smo tudi kakšno odlagališče več (na armaturni plošči sta le dve majhni), cenili pa smotrno postavljeno prestavno ročico. Občutek v tem malčku nikakor ni slab, vendar pa tudi pozitivno posebej ne preseneti.

Osnova agile je swiftova platforma (nekoliko spremenjena), zaradi česar malček dovolj dobro čepi na cesti. Poskakovanja ni preveč, lega v zavojih je povsem zadovoljiva, obenem pa agila ostaja relativno udobna. Servo mehanizem je naravnan na mestno vožnjo, kjer se bo agila večinoma tudi nahajala, kar pomeni, da je sukanje volanskega obroča precej lahkotno. Super za manevriranje po mestnih ulicah, a malce premalo radodarno s podatki o dogajanju pri kolesih za hitrejše ovinkarjenje. Petstopenjski menjalnik ima dovolj dobro izračunana razmerja, da je po mestu agila živahna, na avtocesti pa ne preglasna.

V testni agili je rezgetal 1,2-litrski bencinski motor z močjo 63 kW. Alternativa temu je še šibkejši litrski agregat s 48 kW moči, vendar vsem, ki bi se z agilo sem ter tja zapeljali izven mestnega okolja priporočamo močnejšo, testno izvedenko. Na odprtih cestah in avtocestah je namreč takšna agila precej bolj suverena, razlika v nakupni ceni pa ne previsoka. Tudi razlika v porabi goriva je po vsej verjetnosti zanemarljiva, saj je šibkejšo agilo potrebno bolj priganjati, zaradi česar je lahko celo njena poraba višja. No, tokratni avtomobil je na testu zahteval 6,4 litra.

Agili najbližji je nedvomno suzuki splash, s katerim si delita zasnovo. V novi generaciji je agila tudi precej pridobila na dolžini, skoraj petindvajset centimetrov, in se glede na centimetre postavila ob bok yarisu in swiftu ter še kateremu malčku, vendar omenjena nimata enoprostorske zasnove in v notranjosti ne ponujata toliko prostora za potnike. Glede na skoraj identično ceno je njen konkurent lahko tudi kar večja corsa …