Mitsubishi space star 1,2 - skromnost je lepa čednost

Kvazinaslednik colta

Že med domačo predstavitvijo smo trdili, da gre za samostojno novo vozilo, čeprav se nekaterim skupnim točkam s coltom ne more izogniti. Zato je toliko bolj presenetljivo, da pojava space stara ne izžareva posebno modernih oblikovnih smernic. Gre za preprosto, neopazno majhno vozilo z danes uveljavljenimi dodatki. Na primer dnevnimi lučmi LED in smernimi utripalkami v ogledalih.

K standardni opremi spadajo tudi strešni spojler in 15-palčna lita platišča, ki so na majhnem vozilu videti večja. Morda je še najbolj napredno oblikovanje obeh odbijačev, ki s spodnjima robovoma izzivalno štrlita naprej. Vendar brez skrbi! Robnikov ne zajahata, saj je podvozje majhne "micke" 15 centimetrov nad tlemi.

Za rang 10 tisočakov bogata oprema

Odlika notranjosti je prostornost. Za vozniškim sedežem, nastavljenim za 1,9 metra visoko postavo, lahko brez težav sedi odrasla oseba. Najvišji stopnji opreme intense pripada boljše oblazinjenje solidnega videza, imenovano vafelj tkanina. Seznam opreme, ki pomakne ceno proti desetim tisočakom, smo dodali v tabelo.

Ključ v voznikovem žepu omogoča vstopanje in zagon motorja z gumbom, notranjost je avtomatsko hlajena. Prostora za drobnarije in pijačo je dovolj, za prtljago je na voljo 235 litrov volumna. Prtljažnik se s tanko obloženim dnom ne more izogniti kritiki, saj je tapeta zgolj cenen izdelek. Mehka, kot je, se že kot nova grbanči in na robovih odkriva golo pločevino. Priporočamo obisk mizarske delavnice in rešitev s panel ploščo.

Varčen, okreten in neprijazen do "ležečih policajev"

Osrednji okrogli merilnik za hitrost je obdan z dvema "pollunama". Leva meri vrtljaje, desna pa s kvadratki tristopenjsko prikazuje uspešnost varčne vožnje. Pri prestavljanjem po indikatorju, ki je prav sramežljivo majhen, prikazuje eco meter vse tri kvadratke. S takšno vožnjo po obrobju mesta in ob delovanju sistema start stop je potovalni računalnik prikazoval porabo 4,6 litra 95-oktanskega goriva na sto kilometrov. Pri tem nam je bil v pomoč tudi tempomat, ki pa žal deluje le v 4. in 5. prestavi.

3,7 metra dolgo vozilo se s krogom obračanja 9,2 metra dobro znajde v prometni gneči in na parkiriščih. Na mestnih ulicah deluje živahno tudi pri zgodnjem prestavljanju po indikatorju, čeprav je takrat stopnja navora majhna. To je zasluga majhne mase, ki ostaja pod 900 kilogrami.

Majhni space star ima dovolj široka koloteka, da se z veseljem zapodi okoli ovinkov, kjer deluje zelo zanesljivo. Vozniki naj ne bi imeli težav z ustrezno namestitvijo, le za tiste, ki so manjše rasti, je nastavljanje višine sedeža nerodno zaradi pretrdega navijanja koluta. Sprednja sedeža sta oprijemljiva za srednjo oceno, volan je s tremi zavrtljaji "lock to lock" dovolj neposreden, električni servo pa ni prav opazno progresiven. Trše podvozje se nam ni zdelo pretrdo, dokler nismo poskočili prek prve grbine. Da, teh pa space star res ne mara!

Zanimivost! Voznik lahko preveri seštevek časa postankov med vožnjo in če se jih nabere za celo uro, je privarčeval dobrega pol litra goriva in precej manj zasmradil okolico. Aja, še tole o potovalnem računalniku: ta ob koncu dne prikazuje povprečno porabo na primer 5,0 litra na sto kilometrov. Zjutraj po zagonu hladnega motorja pa začne s podatkom o 50-litrskem povprečju! Nato potrebuje tri ali štiri kilometre, da se ustali pri včerajšnji vrednosti.

Avtocesta vpliva na porabo

Voznik, ki bi med vožnjo po avtocesti izpraznil ves rezervoar za gorivo, bi moral znova točiti po manj kot 500 kilometrih oziroma precej prej, če bi spotoma še zbiral kazenske točke (malček zmore 180 kilometrov na uro!).

Vožnja z največjo dovoljeno hitrostjo na avtocestnem odseku testnega kroga nam je dvignila vso porabo na 6,0 litra. Pri tem povemo, da je merilnik hitrosti vsega zaupanja vredna naprava. Med 50 in 120 se zlaže zgolj za dva kilometra na uro, medtem ko je pri 130 kilometrih na uro dejanska hitrost 127 kilometrov na uro.

Merilnik vrtljajev je pri tem na 3.600, torej vozilo v osnovi res ni namenjeno daljšim avtocestnim relacijam.