Mercedes-Benz E 220 CDI

Iz vetriča v orkan. Kje so štirioglate luči?

Svež veter, ki je zapihal skozi pisarne Mercedesovih oblikovalcev že ob prenovi športno-terenskega GLK-ja in napovedal podobne spremembe pri naslednjem v vrsti za prenovo – razredu E, je očitno prerasel v orkan.

Odpihnil je podobo njegovega predhodnika, katerega videz so določali strogi, v pločevino ostro vrezani dvojni žarometi, in jo nadomestil s sodobnejšim videzom. Zdi se, da ni veliko znamk, ki bi znale tako učinkovito združiti športnost z eleganco.

Robert Lešnik se je znebil oglatosti

Štiri ostre puščice dnevnih LED-luči so privlačen kontrast mehkeje, skoraj organsko zaobljenemu sprednjemu delu, ki je poživil do prenove zadržan E-jev videz in na prvi pogled vplival tudi na njegov značaj. Pri Mercedesu so na lovu za mlajšo klientelo.

To dokazujejo tudi s privlačno implementacijo tehnike LED v zadnje luči in z izpostavljenimi izpušnimi cevmi, ki – obrobljene z imitacijo kroma – krasijo spodnji del odbijača.

Verjamemo, da je tudi največjim poznavalcem znamke ušla odstranitev izbokline nad zadnjimi kolesi. Tudi zaradi tega posega se E zdi manj oglat in elegantnejši.

Sodobnejša kabina je zdaj tudi uporabnejša

Manj sprememb je doletelo kabino, a prav vse naredijo prostor prijetnejši in uporabnejši. Ročica samodejnega menjalnika se je, enako kot pri GLK-ju, preselila na desno stran volanskega obroča in na sredinskem grebenu sprostila prostor za odlagalne površine. Praktično!

Spremenjen volanski obroč, športnejši in debelejši dobro dopolnjuje elegantno notranjost. Cenimo, da je Mercedes staromodno analogno uro odstranil iz prostora med merilniki in jo nadomestil s fino, precej manjšo in elegantnejšo na sredini armaturne plošče – nad zračniki klimatske naprave in pod zaslonom navigacijske naprave.

Tudi vozniško je napredoval ...

Umirjanje značaja pa ne pomeni, da E ne zna biti hiter okoli zavojev, navsezadnje njegova najtesnejša tekmeca, BMW serije pet in audi A6, športnost poudarjata bolj kot kdaj prej. Svojo dinamično plat je v vsej svoji moči med testom večkrat branil z dobrimi argumenti – zanesljivo lego, poznim zdrsom in razmeroma dobrim pretokom informacij v voznikova čutila – dlani, hrbet in zadnjico, seveda v togih okvirjih težke poslovne limuzine. Tudi zato, ker je bil opremljen s športnim podvozjem.

Njegova največja prednost ostaja udobje, predvsem pa nezmotljiv občutek umirjenosti, ko voznik sede za volan. Tovrstne občutke poskušajo replicirati tudi drugi, a z omejenim uspehom. Deloval je prefinjeno, četudi ni bil obogaten z z izvrstnimi usnjenimi sedeži, ki smo jih hvalili na prvem testu pred štirimi leti.

Lahko tudi manj kot pet litrov na sto

Hvalimo 125-kilovatnega dizla (Mercedes ponuja tudi še šibkejšo, 100-kilovatno izvedenko), ki je kljub več kot toni in osemstotim kilogramom, kolikor jih ima povprečen E skupaj z voznikom, prepričal s prožnostjo in varčnostjo. 4,4-litra na umirjenem ciklu in skupno sedemlitrski rezultat priča o učinkovitosti vse pogostejše združitve velikih limuzin z razmeroma majhnimi, štirivaljnimi motorji.

Mimogrede, enak motor bo v kombinaciji z 20-kilovatnim električim motorjem, torej kot del hibridnega pogonskega sklopa, našel prostor tudi pod motornim pokrovom prihajajočega razreda S.

Večkrat pohvaljeni sedemstopenjski samodejni menjalnik je odličen, predvsem pa učinkovit izdelek, ki zaradi lahkotnosti prenosa moči in nezaznavnega prestavljanja spada med boljše tovrstne izdelke.