Mercedes-Benz C 200 CDI

Pri tem pa ne gre za vstopni model, kakor bi lahko imenovali osnovno različico classic. Ta je namreč nadgrajena s paketom elegance, katerega smo zdaj preizkusili prvič, medtem ko smo paket avantgarde že prej bolje spoznali. Lahko trdimo, da je med njima precejšnja značajska razlika, na hitro pa ju lahko ločimo po namestitvi zvezde. Avantgarde jo nosi nižje dol sredi maske, pri "elegantni", testni različici pa je zvezda zgoraj, tam kjer pri mercedesih mora biti.

Zunanjost, notranjost

Kljub temu, da se razred C po merah približuje E-ju, je prostorski poudarek še vedno usmerjen na prednja sedeža. Zadaj torej ne bo težav, če sta prednja dva bolj povprečne rasti. Testna notranjost ponuja svetlo oblazinjenje in dvobarvno armaturno ploščo. Trda plastika je lepo obdelana, umetno usnje dovolj uspešno posnema pravega. Skupaj z doplačilnimi popestritvami iz orehove korenine in skrbno izdelavo notranjost povsem ustreza tako znamki kot paketu opreme elegance.

Vozne lastnosti

Mercedes-Benzovo podvozje ne more imeti napak, nad katerimi bi se lahko spotikali. Na običajnih cestah omogoča udobno vožnjo, tudi kadar je podlaga slaba, o avtocestah sploh ne bi govorili. Zelo suvereno se izkaže tudi, kadar ga prav po nelimuzinsko zapodimo skozi ovinke, ki jim sledi zanesljivo in brez nagibanja. Kadar med pretiravanjem (s takšnim avtom se tega vendar ne počenja) izgubi tla pod nogami, poseže vmes ESP in to tako odločno, da voznik začuti in zasliši delovanje ABS-a. Voznik, ki je z avtom "na ti", tudi ve, na katerem kolesu je prišlo do ESP poseganja.

Po mercedesovo velik volan daje vtis ležernosti, se pa izkaže z neposrednim delovanjem. Zaradi velikega kota odpiranja prednjih koles, ki niso obremenjena s pogonom, so tako ali tako vsi zvezdaši nadpovprečno okretni in znani po skromnem krogu obračanja. Ali je treba znova hvaliti najbolj priročen oziroma najbolj ergonomski tempomat? Že od nekdaj nima nobenih tipk, ima pa enostaven pomik ročice gor za en ali za deset km/h ali pa za enake vrednosti dol. Za povrh pa tudi po klancih navzdol zadržuje nastavljeno hitrost. Znova pohvalimo števec hitrosti z odrezanim kazalcem, katerega zunanji delček kroži mimo številk, osrednji del merilnika pa je tako na razpolago kot pregleden zaslon.

Zmogljivosti, poraba

Kot smo uvodoma navedli, gre za konjenico, ki samo na videz deluje skromno. Če kdo pri sto kilovatih in dani masi reče "vauu", bi to kvečjemu pomenilo: "Kaj, tako malo?". Dejansko pa gre ta avto za šalo lepo čez 200 in kljub avtomatiki doseže 100 km/h v okroglih desetih sekundah. Motor nas je ugodno presenetil tudi s porabo na testnem krogu. 7,8 litra na sto kilometrov namreč, pri čemer je bil na umirjenih odsekih tudi za dober liter bolj skromen. Razporeditev največjega navora med 1600 in 3000 vrtljaji je tehnični dosežek, saj seže prav blizu vrednosti za največjo moč. Zato pa 5-stopenjskemu menjalniku ne bomo peli tolikšne hvale. Sicer povsem ustreza ležerni in umirjeni vožnji, kakršna pritiče takšni limuzini. Kdor pa bi si zaželel hitrejšega prestavljanja, ne bo zadovoljen niti v položaju "S", pa tudi med ročnim izbiranjem bo menjalnik prestavljal z opaznim časovnim zamikom.

Cena, tekmeci

O Mercedes-Benzovih modelih morajo tudi zagrizeni pristaši drugih znamk govoriti spoštljivo, pa čeprav častijo takoimenovane premium avtomobile. Kot pri nekaterih drugih Mercedesovih modelih, se tudi k C-ju "prilepita" Audi (A4) in BMW (trojka). Pri tem je tale testna različica elegance v prednosti, ker preostala dva tradicionalna nemška tekmeca bolj stavita na športnost. Pa vendar ni brez pomena, da je Audi v srednjem razredu prenehal s "premium" utesnjenostjo na zadnji klopi in je na njej ponudil opazno več prostora. Cena? V osnovi velja C 200 CDI elegance 33.700 evrov, nato pa je vse odvisno od dodatne opreme. Temu se reče individualizacija vozila, ki testni primerek cenovno dvigne na 41 tisočakov in pol.