Mercedes-Benz A 3v 170

Najprej definirajmo pojem "prestižni malčki". Gre za majhen avto, velik kot kak clio, a je od slednjega dražji še za skoraj enkrat toliko. Kupujejo jih tisti, ki potrebujejo avto le za prevoz sebe, morda kdaj prisede še kak odrasel. To je avto za uspešne ljudi, torej tiste, ki bi si lahko privoščili tudi limuzino, a si pač želijo majhen avto. In nenazadnje: ti ljudje avtomobila ne razumejo zgolj kot prevozno sredstvo, ampak tudi kot statusni simbol. Avto mora biti zato lep, opazen in iz tega pogleda so izvedbe s samo enim parom bočnih vrat še celo bolj zanimive. Torej, se strinjamo, da je trivratni A "prestižni malček"?

Zunanjost, notranjost

A je resda prostorni malček, a kljub vsemu povsem samosvoj. Mercedesovsko dodelana notranjost z mehko obloženo armaturo je super. Čudi po globini nenastavljiv volan, a nas ni "odvrnil" od tega, da ne bi dobro sedeli. Mercesovsko odlični pa so tudi sedeži: zares dobro se sedi tako spredaj, kot tudi zadaj. Morda bi se prav zaradi tako uporabnih zadnjih sedežev odločil za meni enako lepega petvratnega A-ja. Ta ponuja mnogo lažji dostop zadaj, z drugim parom vrat pa tudi odpade potreba po podaljšku varnostnega pasu. Zaradi njega se vozniku ni potrebno stegovat preveč nazaj, a ga vsakič, ko zadaj odložiš torbo, zložiš. Ko bi se nato rad pripel, je pas spet "tam zadaj".

Vozne lastnosti

A je pač majhen in visok avto, kar se mora poznati med vožnjo. A pametne Mercedesove glave se očitno zanjo spoprijeti s fizikalnimi pravili. Avto je namreč precej trd, a kljub temu kar presenetljivo udoben. Lega je tudi na zelo visokem nivoju, nekaj zaradi pravih nastavitev, kar precej pa na račun elektronike. Hvalim vodljivost in odličen volanski obroč z lahko dostopnimi stikali na njem. Le pri (pre)velikih hitrostih na avtocesti (160 km/h in več) se zaveš, da je A-jček kratek avto. Takrat so namreč potrebne rahle smerne korekcije.

Zmogljivosti, poraba

Če bi bil 1,7-litrski motor vgrajen v kakem drugem malčku, bi menili, da gre že skoraj za kak "hot hatch". Pri Mercedesu pa smo bolj navajeni vsaj na dvolitrske motorje, 170 se po krivici zdi "malo". Nenazdanje nudi 115 konjev in povsem spodobne zmogljivosti, tudi pospeške. A športnega značaja si ne obetajte, no vsaj pri 1,7 litra ne. Zasnovan je tako, da je zelo odziven v nizkih vrtjajih, pri nižjih hitrostih, priganjanje v visoke vrtjaje pa se pokaže samo v povečanem hrupu v kabini, kakih posebnih užitkov pa ne ponudi. V povprečju porabi slabih devet litrov. Ni preveč, menimo mi, sploh če pomislimo, da smo ga malce manj "šparali" in da je bilo veliko mestne vožnje.

Cena, tekmeci

Zaradi samo 385 centimetrov v dolžino in trendovske oblike bi A-ju morali prisoditi naslednje tekmece: citroen C2, lancia ypsilon, mini, smart forfour ... Toda A-je značajsko povsem drug avto: od dvojke in ypsilonke je mnogo bolj prostoren, od smarta mnogo bolj "resen" in "odrasel", za tekmovanje z minijem pa je premalo športen. Karoserijsko podobni so petvratnemu A-ju naprimer mali enoprostorci (idea, meriva, modus ...), a so preveč poceni in premalo "fini". Zaradi enoprostorske oblike in samo enega para vrat sem se v tem A-ju spomnil Renaultovega avantima, ki je ciljal na iste kupce. A menim, da še vedno nismo našli prave konkurence: edini v konceptu podoben tekmec je audi A2, ki pa že kaže svoja leta in se že šušlja o njegovi prenovi. No, menimo tudi, da vsi tisti, ki pogledujejo za A-jem, kljub vsemu znajo najti primerljive avtomobile. Namreč za dobrih pet milijonov tolarjev, kolikor stane testni primerek, se že najde tudi kak avto spodnjega srednjega razreda, z močnejšim motorjem, boljšimi voznimi lastnostmi, bogatejšo opremo in sodobno (tudi trendovsko) obliko. Žal ne z zvezdo na nosu ...