Ford fusion 1,6 TDCi

Iz majhnega avta namreč naredi srednjevelikega, v katerega kabino se tudi zadaj vstopa lahkotno, tudi s klobukom na glavi. Preizkusili smo različico z opremo "plus" in 1,6-litrskim TDCi motorjem, ki ga Ford vgrajuje v fusione od leta 2005.

Zunanjost, notranjost

Novo oblikovanje okoli prednjih žarometov, meglenk in maske bi odlično pristojalo kakšnemu SUV-j(čk)u. Nismo edini, ki trdimo, da bi k dani obliki fusionove karoserije sodil štirikolesni pogon. Plus oziroma natančneje "+" pomeni opremo s prav raznolikimi in številnimi dodatki. V testnem fusionu se na primer med zaklepanjem poklopita zunanji ogledali, ogrevano je tudi prednje steklo, avto stoji na 16-palčnih litih platiščih, ob usnjenem volanu se upravlja radio, stekla so zatemnjena ... V notranjosti ugaja mehka obloga armature, ki lepo obdaja osrednjo konzolo, vozniku so všeč pregledni merilniki, potnikom pa dovolj prostorna, avtomatsko klimatizirana notranjost. Po drugi strani pa sta prednji stekli električno pomični samo na osnovni način, zadnji je treba navijati ročno, izostaja tudi opozorilo za nepripet varnostni pas.

Vozne lastnosti

Dizelski motor v ničemer ne spreminja voznih lastnosti, kakršne so opisane v našem testu izpred treh let. Kot že takrat rečeno, je avto presenetljivo obvladljiv med ostrim zavijanjem, kljub sorazmerno visoki karoseriji. Tudi vgrajeni elementi podvozja (če ponovimo misel izpred treh let) ne zagotavljajo kakšnih posebnih voznih lastnosti pa vendar se fusion drži ceste kot klop. Pohvalimo lahko tudi okretnost z 9,3-metrskim premerom kroga obračanja.

Zmogljivosti, poraba

Ob 1,6-litrskem TDCi-ju odpadejo pomisleki glede zmogljivosti, navedeni pred tremi leti. Končna hitrost je s 176 km/h bistveno višja od tiste, ki jo dosega 1400-kubični motor, 100 km/h doseže kar za tri sekunde hitreje, za povrh pa nam je na testu "pokuril" povprečno 0,3 litra manj od šibkejškega motorja. Trdimo torej, da pomeni 200 kubikov razlike res velik korak naprej.

Fordovemu fusionu, ki s testno opremo velja slabe štiri milijone, je pravzaprav edini tekmec mazda 2, saj oba avta oblikovno odstopata iz skupine vozil spodnjega razreda. S podaljšanim oziroma dvignjenim zadkom ima fusion poteze karavana ali pa kakšnega manjšega enoprostorca. Na tega forda lahko torej pomislimo pred saloni, kjer se razkazujejo fiat idea, honda jazz, hyundai matrix, mercedes-benz razreda A, nissan note, opel meriva, renault modus ... Po drugi strani pa se lahko na fusiona spomni kakšen kupec, za katerega so citroen berlingo, fiat doblo, opel combo tour, peugeot partner ali renault kangoo preveliki avtomobili.