Fiat freemont 2,0 multijet 170

Neitalijanski fiat

Freemont sicer nosi Fiatove značke, a zdaj družba Fiat "vsebuje" tudi družbo Chrysler. In Chrysler pomeni tudi Jeep in Dodge. V tem primeru dodge journey. Torej, fiat freemont je dodge journey. No, v svojem bistvu.

Avtomobil torej že poznamo, vozili smo ga že na kratki vožnji, na test pa ga nismo dobili, journey je namreč v Slovenijo prišel že v obdobju poslavljanja znamke Dodge iz Evrope in je že ob svojem začetku prodaje veljal za eksota.

Freemont kot izdelek z italijanskim pečatom eksot nikakor ne bo, pa čeprav svojega ameriškega porekla ne more skriti. Čuti se ga na nefiatovskih merilnikih, potovalnem računalniku, stikalih, ročicah ... No, obvolanska ročica je le ena, tako kot pri mercedesih, to seveda izhaja še iz Chryslerjevega prvega zakona, tistega z Nemcem.

Na Ameriko spomni tudi ogromen zaslon na sredinski konzoli - namenjen je pravzaprav vsemu: zvoku, navigaciji, klimi ... Kot se za ameriški avtomobil spodobi, klimatska naprava igra pomembno vlogo: močno hladi, ločeno uravnavanje temperature v zadku je serijsko.

Američani dobro poznajo želje svojih kupcev

Pravijo, da ameriški razvojniki avtomobilov poznajo želje in navade voznikov bolje kot evropski. Evropejci, pa tudi Japonci in Korejci na primer radi pozabljajo na odlagališča ključev, denarnic, na držala za pijačo, že omenjeno klimatsko napravo, dober zvočni sistem in podobne reči. Nočemo soditi, ali to na splošno res drži, pa vendar v freemontu glede tega "vse klapa".

Je pa seveda res, da Američani vsaj glede odlagališč niso pionirji. Odlagališče pod sedalom sovoznikovega sedeža smo na primer hvalili že v prejšnji Nissanovi micri, integrirane jahača zadaj pa tudi že poznamo iz švedskih limuzin. Je pa pohvalno, da je v freemontu vse to serijsko.

Freemont nadomešča ulysse

Kakorkoli že: freemont v Fiatovi paleti avtomobilov nadomešča model ulysse, torej 7-sedežnega velikega enoprostorca. Načeloma ga dobro nadomešča, spredaj se sedi veliko bolje, manj enoprostorsko.

Tako kot ulysse tudi freemont ponuja sedem sedežev, a freemontova zadnja dva sedeža se za razliko od predhodnikovih pospravita v dno prtljažnika, tako kot se spodobi za enoprostorca letnika 2012. Pohvalimo dostop do zadnjih dveh sedežev, sedenja zadaj pa odraslim potnikom ne priporočamo, na trgu so bolj udobni tekmeci, in to manjši po zunanjosti.

Zadnja sedeža je smiselno pospravljati le takrat, kadar nujno potrebujemo večji prtljažnik, kajti freemont nima nikakršnega roloja ali kakšne druge police, ki bi zakrivala pogled na naš "tovor". Dvignjena zadnja sedeža tako vsaj nekoliko skrivata vsebino.

Še eno pripombo imamo čez freemonta: ne razmišljajte o nakupu, če imate tri otroke, v srednjo sedežno vrsto namreč trije otroški sedeži ne gredo. V tem pogledu je bil italijansko-francoski ulysse veliko bolj družinski.

S štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom za aktivne družine

Vožnja s freemontom je prav udobna, dovolj tiha. Mehka, a čez ovinke gre zadovoljivo.

Motor ni ameriški, ampak Fiatov, dvolitrski dizel s 125 kilovati. Ga pohvalimo, tudi nizko porabo, čeprav se sprašujemo, ali ne bi bila šibkejša različica tega motorja povsem dovolj?

Glede cene lahko povemo, da je freemont na splošno nekoliko cenejši avtomobil, kot je bil ulysse, lahko pa je tudi dražji. Na voljo je recimo tudi velik 3,6-litrski šestvaljni bencinski motor, kajpada ameriški. Seveda ga imamo za povsem nepotrebnega.

Bolj bi veljalo razmisliti o štirikolesnem pogonu, s katerim freemont sicer še ne postane terenec, postane pa še bolj primeren za družinske izlete, saj lahko ti potekajo tudi po makadamih in podobnih manj priljubljenih cestah.

Za povrh k štirikolesnemu pogonu spada zraven tudi samodejni menjalnik, ki je dobrodošel še posebej zaradi neergonomsko nameščene ročice menjalnika.

S tega vidika je freemont pravzaprav posebnež na trgu. 6-sedežnega crossoverja recimo ponuja kvečjemu Mercedes-Benz, a razred R je pač iz neke povsem druge cenovne zgodbe. Iz iste cenovne zgodbe je še kvečjemu Nissanov daljši qashqai, a ta je manj enoprostorski.