BMW R 1200 S

Z zmanjšano maso na 190 kilogramov in povečano močjo na preko 120 konjev namreč ne dosega dirkaškega razmerja med močjo in maso. A kljub temu ponuja podobno veselje v vožnji in športne užitke, le da na drug način in z BMW-ju lastnimi rešitvami. Tako se športnik ponaša s kardanskim prenosom, BMW-jevim vpetjem vilic, ABS-om, gretjem ročk in alarmom. Konec koncev se je do dirkališča potrebno tudi pripeljati ...

Oblika

Kljub temu, da gre za športni motocikel, s katerim pri BMW-ju prirejajo tudi pokalne dirke, ima le poloklep, izpod katerega štrlita ogromna zračno(oljno) hlajena valja, ki izražata njegovo moč. Razpotegnjene linije z dolgo masko pa namigujejo na hitrost. Sicer je maska od spredaj tipično bavarska, z značilnima ledvičkama za vstop zraka do oljnega hladilnika in asimetričnima žarometoma, ki odlično opravljata svojo nalogo. Linija posode za gorivo je ostra, sedež pa v sprednjem delu ozek in omogoča presedanje v zavojih. Oboje priča o športni naravnanosti, tako kot privzdignjen in zašiljen zadek z navpično postavljenima izpušnima odprtinama in LED-diodami namesto žarnic. Armaturka je preprosto pregledna z osnovnimi podatki o prevoženih razdaljah in temperaturi olja. Indikator trenutne prestave in večji analogni merilec hitrosti v ospredju ter manjši obratomer v ozadju pa pričajo, da R 1200 S le ni samo za na dirkališče.

Vozne lastnosti

Kljub športnosti je BMW ostal zvest svojim klasičnim vpetjem prednjega in zadnjega kolesa. Spredaj Telelever zagotavlja boljšo vzdolžno stabilnost in obenem okretnost, predvsem pa omogoča večjo stabilnost v zavoju in zato nagib preko 50 stopinj. Zadaj je Paralever odlično dopolnilo kardanskega prenosa, saj stabilizira kolo in zmanjšuje neposrednost prenosa dodajanja in predvsem odvzemanja moči. Poleg tega za dobro lego v vseh pogojih skrbi povsem nastavljivo Ohlinsovo vzmetenje, za ustavljanje pa dva 320-milimetrska koluta spredaj, ki jima pomaga še protiblokirni zavorni sistem, ki ga je za dirkaško uporabo seveda mogoče izklopiti. Krmilo, ki odlično sede v roko, je kljub športnosti še vedno dovolj uporabno tudi za daljšo vožnjo, čeprav ne mara skrajnih zasukov, saj se hitro zatakne v posodo za gorivo. A streetfightersko zavijanje s krmilom tudi ni način, na katerega bi peljali ta motor. Najbolj lahkotno in najbolj natančno ga peljemo v dirkaškem stilu z agresivnimi nagibi. Temu primerno se motor in voznik najbolje počutita v srednje hitrih in hitrih zavojih.

Zmogljivosti

Z stodvajsetimi konji pogonski agregat velja za najmočnejši tovrstni (bokserski) serijski motor na svetu. Že res, da smo pri današnjih (super)športnikih vajeni več moči, a kar pogrešamo pri "konjih", dobimo povrnjeno v v "njutnmetrih". S krepko preko 100 Nm navora namreč ta BMW pospešuje surovo v vseh območjih delovanja, predvsem pa onkraj 6500 vrtljajev. Pa tudi sicer je zaradi odlične ciklistike pri vsaj približno pametni športni vožnji moči povsem dovolj. Vse skupaj pa začini presunljiv 1200-kubični bokserski zvok. Pogonski agregat je specifičen, ker elektronika zahteva najmanj 98 oktanov, odkupi pa se z majhno porabo, ki tudi pri priganjanju le malce preseže šest litrov na sto prevoženih kilometrov.

Cena, tekmeci

Težko je govoriti o tekmecih, ker je ta BMW povsem samosvoj. Združuje namreč dirkaško športnost in športno potovalnost; v paketu s poloklepom, bokserskim motorjem, kardanom, protiblokirnim zavornim sistemom in nekaterimi razvajajočimi dodatki na eni strani, ter povsem dirkaškimi komponentami kot sta vzmetenje in sedež na drugi. Pravi konkurent tako po zasnovi kot delni slečenosti, pa tudi razmerju med močjo in maso, je moto guzzi MGS-01 corsa, ki pa ima po svoji filozofiji bolj dirkaško namembnost in tako ali tako ni izdelovan v velikih serijah. Po namenu, zmogljivostih in voznih lastnostih lahko tako za resnega tekmeca štejemo le hondo VTR 1000F firestorm, ki pa v nekaterih pogledih za BMW-jem bistveno zaostaja. Če gledamo le prostornino, sta samo dva športna motocikla s podobno velikimi "pljuči": kawasaki ZZR 1400 in suzuki GSX 1300 R hayabusa, ki pa sta kot štirivaljnika z izjemno močjo in hitrostjo onkraj 300 km/h iz neke povsem druge zgodbe. Litrski športni dvovaljniki imajo ob polnem oklepu bolj dirkaški izgled, v približno istem razredu pa se gibljejo po ceni in zmogljivostih, čeprav sta honda VTR 1000 SP-2 in aprilia RSV 1000 močnejša, ducati supersport 1000 DS in MZ 1000 S pa šibkejša. Če gledamo zmogljivost in poloklep, je mogoče tekmece iskati tudi v manj športnih motorjih, kot na primer yamahi fazer 1000, suzukiju SV 1000, na nek način pa tudi v hondi CBF 1000. Kakorkoli gledamo, dejstvo je, da ta BMW s svojo neklasičnostjo in nespecifičnostjo posega v praktično vse segmente velikoprostorninskih športnih motociklov.