Pobuda v DZ: avtomobili bi morali "znati" slovensko

Kot so zapisali pri ZPS in AMZS, je "slovenščina je eden od uradnih jezikov Evropske unije. Poleg vidika varnosti, ki je v tem primeru še posebej pereč, je ključno, da ob ustrezni ureditvi tega področja slovenski potrošniki ne bodo več neupravičeno diskriminirani v primerjavi s potrošniki iz številnih drugih držav, kjer imajo na voljo izbiro in upravljanje z izdelki v svojem jeziku. To velja za vse digitalno upravljane naprave, ne le za tiste v avtomobilih."

Daleč od tega, da bi bila slovenščina samoumevno del pametnih naprav vgrajenih v avtomobile. Foto: Gašper Pirman Upravljanje v tujem jeziku je lahko nevarno

Pri izdelkih, ki ne omogočajo upravljanja v slovenskem jeziku, se tisti potrošniki, ki niso vešči tujih jezikov, pogosto znajdejo pred dilemo, katera izbira oziroma nastavitev je prava. To lahko privede tudi do nevarnih situacij in tveganja, da bo njihova izbira napačna. Še zlasti to velja za informacije, povezane s težavami pri delovanju naprave.

V vozilu je še toliko bolj pomembno, da voznik nemudoma razume in dojame povratno informacijo, še zlasti sporočila o napakah v sistemu. Vsak dodaten trenutek pozornosti, ki ga vozniku med vožnjo vzame ukvarjanje z uporabniškim vmesnikom zaradi nerazumevanja ali težjega razumevanja tujega jezika, povečuje možnost nesreče in vpliva na varnost vožnje.

Zasloni na dotik zamenjujejo preprosta in jasna fizična stikala

Namesto upravljalnih gumbov s simboli ali kratkimi, razumljivimi (enkratnimi) opisi, imajo sodobni izdelki bolj ali manj velike na dotik občutljive zaslone z nenehno spreminjajočo se vsebino, ki je odvisna od položaja v izbirnikih (menijih). V tem kontekstu so lahko še posebej problematična vsa sistemska sporočila v vozilih, ki so posredno ali neposredno povezana z delovanjem vozila in njegovih varnostnih sistemov.

Enako velja za govorne ukaze, ki bi morali biti s strani sistemov vozil prepoznani tudi v slovenščini. "Menimo, da je v besedilo resolucije zato potrebno vključiti tudi zahtevo, da so tako upravljane naprave opremljene s slovensko govorno sintezo. Glede na to, da Resolucija zajema obdobje do leta 2025, ko lahko pričakujemo še večji razmah umetne inteligence in sistemov za prepoznavo govora skupaj z zvočno podanimi informacijami. Treba je zagotoviti, da bodo slovenski potrošniki sodobne naprave lahko uporabljali enakovredno, z vsemi funkcijami in funkcionalnostmi, ki jih ponujajo. Obenem bodo v svojem jeziku dobili povratno informacijo oziroma bodo ustrezno opozorjeni v primeru, ko naprava z zvočno informacijo obvesti o težavah pri delovanju," so še zapisali v svoji pobudi pri ZPS in AMZS.