Vpliv alkohola na reakcijski čas

Šest prostovoljcev, dva avta, štoparica, alkohol

Na AMZS-jevem poligonu varne vožnje smo zbrali Andreja, Beti, Klemena, Katjo, Aljoša in Iris ter dva avtomobila. Vsak od njih je spil liter vina, petkrat po "dva deci". Po vsakem kozarcu smo jih posedli za volan (mirujočega !!!) avtomobila. V vozilu spredaj je naš David Stropnik izvajal različne operacije, od vklopa meglenk, brisalcev, smerokazov, prostovoljci v fordu kuga zadaj pa so morali reagirati samo na njegov pritisk na zavoro. Seveda tako, da so popustili plin in čim hitreje pritisnili stopalko zavore, posebej za ta test sestavljena merilna naprava pa je natančno izmerila čas te operacije. S postopnim opijanjem prostovoljcev smo tako merili poslabšanje reakcijskega časa. Namreč, prav poslabšanje reakcijskega časa se omenja kot največji problem v zvezi z alkoholom in vožnjo. Pa je res?

Prostovoljci so nam poizkusili dokazati, da so kljub alkoholu še sposobni ustrezno reagirati.

Meritve na šestih prostovoljcih so pokazale na precejšnje razlike med njimi že pri prvem merjenju, ki so ga opravili v treznem stanju. Po prvem kozarcu (2 dcl belega vina) se je izkazalo, da so svojo nalogo zaradi ponavljanj bolje spoznali, med merjenjem smo tudi opazili, da so se osredotočili na zgornjo, tretjo zavorno luč. Tako smo pred zadnjo meritvijo (po enem litru vina) tretjo zavorno luč prekrili.

Bolj kot reakcijski čas so bile zgovorne napake

Kot so nas strokovnjaki opozorili že vnaprej, bi ob takšnem merjenju naši prostovoljci morali spiti več kot liter vina. Pa vendar menimo, da tudi pridobljeni podatki delujejo dovolj preventivno. A bolj kot samo poslabšanje reakcij so nepovezljivost alkohola in vožnje kazale napake prostovoljcev. Namreč, če so za opravljanje meritev v treznem stanju potrebovali le dobro minuto, smo po litru za meritev potrebovali v povprečju trikrat več, v enem primeru kar sedem minut in pol! Kar smejali so se, bili so povsem nezbrani. Dogajalo se je celo to, da na zaviranje sploh niso reagirali !!!

Panika lahko pomeni prometno nesrečo

No, težav ni bilo samo zaradi ne-reagiranja. Po prvih dveh kozarcih so se udeleženci začeli zavedati slabših sposobnosti, a so nam želeli dokazati, da še zmorejo ustrezno reagirati. A se je že videlo, da se motijo, kajti na vsako operacijo prednjega vozila, pa naj je šlo samo za vklop zadnjega brisalca, so se odzvali s paničnim pritiskanjem na zavoro, kar tudi ni vedno varna reakcija. Za povrh so se nekateri začeli trdno oklepati volanskega obroča, tudi to lahko v kritičnih situacijah pomeni prometno nesrečo.

Reagiranje šele po 45 metrih?

V našem preizkusu smo ugotovili, da se pod vplivom alkohola reakcijska pot pri različnih ljudeh različno podaljša. Pri mestni hitrosti (50 km/h) med dvema in kar sedmimi metri, na avtocesti (130 km/h) pa bi Iris samo v času odzivanja prevozila za skoraj dvajset metrov več kot v treznem stanju, to je kar 45 metrov.

Na cesti bi bilo slabše

Gre za metre, ki so jih dosegli na kritično situacijo pripravljeni vozniki. Saj smo jih skušali zmesti, a še vedno je šlo zgolj za merjenje enostavnega in ne sestavljenega reakcijskega časa. Izvedli smo namreč preizkus z mirujočimi vozili, že preizkus z vozili med vožnjo bi dal slabše rezultate, v resničnih situacijah na cesti pa so zadeve večinoma še toliko bolj kritične tudi zaradi zoženja vidnega polja, ki ga povzroči hitrost, alkoholiziranost pa to dejstvo še precej poslabša. Če torej že tile naši "umetno pridobljeni" izračuni vlivajo zaskrbljenost, lahko ocenjujemo, da vožnja in alkohol res ne gresta skupaj.

Iris bi zadela pešca še preden bi začela reagirati

Naj zaključimo še s primerom z mestnih ulic, kjer se najpogosteje soočamo z nujnostjo zaviranja na polno. V primeru, da bi pešec stopil na cesto 15 metrov pred vozilom, ki bi se bližalo s hitrostjo 50 km/h, na tej razdalji recimo Iris v opitem stanju sploh še ne bi reagirala, zavirala pa bi šele po trčenju.