Števec kaže - števec laže

Zaupate števcu?

Po mestni vpadnici se vozimo v koloni, ko nam začnejo nasprotivozeči besno mežikati. Očitno se tam spredaj dogaja nagradno merjenje hitrosti. Pred nami je nenadoma vse rdeče od zavornih luči in hitrost pade na kvečjemu 45 km/h, čeprav je omejitev 60. Če ne zaupamo svojemu kilometrskemu števcu, imamo sicer čisto prav, ampak...

V katero smer laže naš števec?

Števci za hitrost v osebnih avtombilih so tovarniško nastavljeni tako, da prikazujejo za nekaj odstotkov višjo hitrost od dejanske. V zadnjem času se lahko o tem prepričate, kadar vozite mimo tabel, ki jih je v bližini šol razpostavil SPV. Tabla trdi, da vi vozite s tako in tako hitrostjo, najbrž pa ste opazili, da je vedno navedena nižja hitrost od tiste, ki jo kaže vaš števec.

Preverjanje natančnosti števca

Sami lahko še kar enostavno preverimo natančnost svojega merilnika hitrosti, pri tem pa naj nam pomaga sovoznik z običajno štoparico. Tudi tista na ročni uri, ki odčita stotinko sekunde bo več kot dovolj natančna. Meritev opravimo kar med običajnim potovanjem po avtocesti, seveda če razmere to dopuščajo. To predvsem pomeni, da naj bo promet vsaj na odseku dveh ali treh kilometrov bolj redek.

120 km/h pomeni 500 metrov v petnajstih sekundah

Izberemo določeno hitrost, pri kateri želimo preveriti natančnost števca, naj bo to 120 km/h. Voznik naj pazi, da bo med merjenjem kazalec ves čas usmerjen natančno na 120, sopotnik pa naj s štoparico meri čas na polkilometrskih razdaljah. Oznake za razdaljo so nameščene na odbojni ograji na vmesnem pasu med obema pasovoma avtoceste. Med merjenjem lahko pride do različnih napak, vendar bomo prišli do zadovoljivega rezultata, če bomo meritev opravili tri ali štirikrat.

Zakaj pride pri meritvah do napak?

Pri ravnanju s štoparico se nam prav gotovo lahko pripeti zakasnitev ali pa prezgodnje aktiviranje ukaza start/stop. Tudi voznik ima ponavadi težave z zagotavljanjem enakomerne hitrosti, saj se naklon ceste spreminja pa tudi veter ima svoj vpliv. Zagodejo nam jo tudi cestarji, ki pol oziroma kilometrske oznake nameščajo od odcepa do odcepa vsakič znova iz ničle. Takšne odklone sicer takoj opazimio in rezultate meritev, ki odstopajo za sekundo in več od ostalih vrednosti, zato jih enostavno ne upoštevamo.

Izračun

Vzemimo primer, da je štoparica pri merjenjih pokazala naslednje rezultate v sekundah: 15,74; 15,62; 13,11 in 15,56. Najprej zavržemo meritev, ki preveč odstopa, to je 13,11. Od ostalih treh vzamemo aritmetično sredino, ki znaša 15,64 in to vrednost označimo s »t«. Uporabimo naslednjo enostavno formulo, ki direktno vodi do dejanske hitrosti: v = 1800 / t, se pravi 1800 / 15,64. Delimo in dobimo vrednost za hitrost, ki znaša 115,09 km/h. Tudi če bi opravili manj meritev in bi v izračunu upoštevali naprimer najvišjo ali pa najnižjo vrednost od prej navedenih treh, bi dobili pri času 15,74 sekund hitrost 114,36, pri času 15,56 sekund pa hitrost 115,68 km/h.

Uporabnost meritev oziroma izračuna

Dobljene rezultate moramo razumeti kot približne, vendar izračunana hitrost ne bo odstopala za več kot 1 km/h od dejanske hitrosti, če bomo pri merjenju pazljivi. Prav gotovo pa bomo dobili precej bolj natančen podatek od tistega, ki ga posreduje km-števec. Če je pri števcu na 120 izračunana hitrost okoli 115, gre za malo več kot 4-odstotni odklon, tega pa lahko poenostavljeno uporabimo za celotno območje delovanja števca hitrosti. Če se torej bližamo nagradnemu merjenju hitrosti tam, kjer je omejitev 60, lahko mirno vztrajamo s števcem na tej vrednosti in tudi če bo za debelino kazalca čez, nam ne bo treba pisati položnice. Pa še tole: med vsemi vozili, ki smo jih testirali, ni bilo takšnega, pri katerem bi števec lagal samo za 4 odstotke.