Parkirni prekrški in prometna pamet

Ali pa prostor je, parkiranje brez listka pa predstavlja "samo" tveganje, da bo morda enkrat na mesec na vetrobranskem steklu nagradno obvestilo. Pred izbiro nekaterih nedovoljenih parkirnih mest pa bi vendar morali malo prometno pomisliti. V mestih in izven naselij.

Parkiranje tik pred prehodom za pešce

Parkiranje tik pred prehodom za pešce je silno nespametno in vredno čimhitrejšega pajkovskega posega. Voznik mora pomisliti, da bo s svojim vozilom zmanjšal pregled nad prehodom. Posebno pešci, ki so manjši od parkiranega vozila, se lahko nenadoma znajdejo pred avtom, ki vozi ob parkirani vrsti. Tako parkirano vozilo predstavlja potencialno prometno nevarnost, v primeru nezgode pa je voznik, ki je pustil avto pred prehodom vsaj pasivni krivec. Žal so celo načrtovalci parkirnih mest včasih pozabili na določilo zakona o razdalji petih metrov od prehoda za pešce, na kateri je parkiranje prepovedano in zarisali parkirne bokse povsem do prehodov za pešce. Pri tem so očitno gledali le ta tolarčke (zdaj evrčke), ki jih dnevno prinaša asfaltni pravokotnik.

Novo nastala križišča

V Ljubljani so v zadnjem času zarisali nekatere pasove, ki na novo označujejo sredino vozišča. S tem bi se morale spremeniti ustaljene parkirne navade, vendar se niso. Vozniki, ki so lahko več let normalno uporabljali parkirno površino ob pločniku, zdaj ne pomislijo, da so s svojim vozilom zaprli vozni pas oziroma zožali površino med svojim avtom in sredinsko črto. Mimo njihovih vozil se promet lahko odvija le s prekrškom, torej z vožnjo preko polne črte.

Parkiranje - oviranje mestnih zelencev

Na Zaloški v Ljubljani so umirili hitrost in izboljšali varnost pešcev z dvignjenimi otoki na sredini ceste ter s šrafiranimi površinami na desni strani, kjer so žrtvovali nekaj parkirnih mest. Vozniki, ki na teh površinah parkirajo, ne pomislijo, da povzročajo velike težave šoferjem mestnega potniškega prometa. Zgibne zelence je treba najprej spraviti mimo avta parkiranega na šrafuri pred dvignjenim otokom na sredini, nato mimo otoka in še enkrat mimo ovire, ki jo predstavlja drugo parkirano vozilo na naslednji šrafuri. Ni čudno, da jo potem včasih "faše" eno od zadnjih levih koles zelenca, ki zajaha robnik dvignenega otoka.

Pamet tudi izven naselij

Opisan primer lahko najdemo na razgibanih asfaltih in makadamih, ki vodijo po gričevju ali hribovju. Med izletom v naravo, kamor se odpeljemo z avtom, najdemo izboren prostor ob cesti, kot da so ga pripravili prav za nas. In čudno, da se nihče od drugih voznikov, ki so peljali mimo, ni spomnil, da bi tam pustil svoj avto. Seveda, saj to sploh ni parkirni prostor in to bi lahko voznik z malo pameti tudi sam pogruntal. Domačini so si tam uredili razširjeno površino, da lahko v normalnem loku zavijajo z dovoza, ki se priključi na nasprotni strani. Priznam, da sem bil pred leti enkrat tudi sam "ta kratke" prometne pameti in sem parkiral avto tako, da je moral kmet s traktorjem in prikolico v "rikverc" (mi je tudi pustil sporočilo, kaj si misli o moji vozniški pameti).