Ameriška javnost razdeljena glede finančne krize

Prav tako so razdeljeni glede neuspešnega predloga zakona o reševanju finančne krize, ki je v ponedeljek propadel v predstavniškem domu. Američani za nastalo krizo krivijo predsednika ZDA Največ Američanov za nastale razmere v ameriškem gospodarstvu krivi predsednika ZDA Georgea Busha, in sicer skupaj 25 odstotkov. Na drugem mestu so finančna podjetja z Wall Streeta in banke (18 odstotkov), sledita kongres in zvezna administracije (po osem odstotkov), sedem odstotkov jih krivi vse po vrsti, po pet odstotkov meni, da krivdo nosijo demokrati, republikanci in posamezniki, ki so si izposojali več denarja, kot so ga sposobni odplačati.

Demokrati ne krivijo demokratov, republikanci pa ne republikancev Krivda se sicer deli po strankarskem ključu. Bushu je odgovornost za slab gospodarski položaj naprtila polovica demokratov in le štirje odstotki republikancev, ki so sodelovali pri javnomnenjski raziskavi. Demokrati prav tako ne krivijo demokratov, republikanci pa ne republikancev. Trenutni gospodarski položaj kot krizo opisuje 52 odstotkov vprašanih, kot problem jo opisuje 43 odstotkov, kot nič resnega pa le štirje odstotki. Od tega se je za krizo izreklo 60 odstotkov demokratov in le 44 odstotkov republikancev.

Propadlemu predlogu zakona v predstavniškem domu je podporo izrazilo 45 odstotkov vprašanih, nasprotovanje pa 47 odstotkov. Kar 61 odstotkov jih meni, da predlog zakona ni šel dovolj daleč, da bi pomagal javnosti na splošno. Od tega jih tako meni 69 odstotkov demokratov, 59 odstotkov neodvisnih in 50 odstotkov republikancev. Malo manj kot polovica jih meni, da zakon ne gre dovolj daleč za vzpodbujanje gospodarstva, vendar pa jih 90 odstotkov meni, da bo neuspeh pri sprejemanju zakona o reševanju finančne krize povzročil resnejše gospodarsko nazadovanje.

Pri večini anketirancev ni nobenega dvoma, kdo je kriv za propad predloga zakona. 44 odstotkov jih meni, da so to republikanci, 21 odstotkov, da so to demokrati, 17 odstotkov pa, da so krivi oboji. Okoli 53 odstotkov vprašanih je pesimistično razpoloženih glede gospodarstva, vendar pa jih je 61 odstotkov optimističnih glede lastnega finančnega položaja.