"Toliko časa, kot si bil zunaj, si potem lahko na računalniku"

Zapleteno življenje in vsakodnevni opravki nas lahko oropajo občutka povezanosti z družinskimi člani, ki jih mogoče videvamo samo zvečer, ko povsem izčrpani popadamo vsak v svoj kotiček in se odpravimo k počitku. Namesto da bi nas življenje zbliževalo, moramo napeti vse sile, da okrepimo družinsko povezanost in se vedno znova povežemo.

V naravi postanemo bolj rahločutni

Foto: Ana Kovač

Že po polurnem sprehodu v naravi se naša pozornost občutno izboljša. To se potem prenese tudi na družinsko življenje, saj z boljšo pozornostjo lažje sledimo dinamiki družinskih odnosov in jih ne dojemamo samo površinsko.

Če pa se na sprehod ali, še bolje, daljši izlet odpravimo skupaj z vso družino, bomo prijetne sadove teh skupnih uric s hvaležnostjo še nekaj časa uživali prav vsi. Rahločutni ljudje so bolj razumevajoči, v njihovi družbi se ljudje lažje odprejo, kar je za družinske odnose izjemno dobrodošlo.

Navdih za boljše počutje poiščimo v Lidlovi Vitalnici

Svet okrog nas lahko na bolje spreminjamo le tako, da se bomo sami pri sebi in v družbi svojih najbližjih počutili sprejeto in dragoceno. Gibanje, svež zrak, dobra družba in lepi kraji so stalnica Lidlove Vitalnice, kjer navdih za boljše počutje lahko poiščejo vsi, ki jih zanimata zabavno preživljanje prostega časa in zdrav življenjski slog.

Lidl Slovenija nas tako v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet vedno znova spodbuja k odločitvam za aktivno skrb zase, soljudi in okolje.

Mogoče se bo tudi vam med izletom utrnila kakšna izvrstna ideja, kako spremeniti sebe in svet okrog nas.

Trendi Zdrav življenjski slog v Lidlu Slovenija: ne le trend, temveč način življenja

Otroci gredo radi zraven, če jim je v naši družbi prijetno

Dr. Albert in Lea Mrgole / Foto: Zavod Vezal Kot nam je zaupala Lea Mrgole iz Zavoda Vezal, Lea Mrgole iz Zavoda Vezal, ki se ukvarja z odnosi v družinah, otroci, predvsem najstniki, počnejo z nami stvari, v katerih vidijo smisel, smisel pa vidijo v odnosih. Če na nas niso varno navezani, če jim ne znamo nečesa sporočiti tako, da ni videti kot "teženje", ampak kaže, da smo radi z njimi, potem se izogibajo stiku z nami, ker jim ni prijetno: "Starši se v pogovoru z najstniki zelo težko izognejo obveznostim in se imajo z njimi samo dobro. Dovolj bi bilo že to, da bi bili doma sproščeni. Tudi najini otroci so šli z nama na izlet zato, ker sva naredila tako, da smo se imeli lepo. Če niso hoteli, sva rekla, naj predlagajo kaj, kar bi bilo njim v redu."

Slabi odnosi so slaba popotnica za izlet

Če so odnosi slabi, po njenem mnenju ne moreš nikogar nikamor zvleči na silo. Pri mlajših to še gre, potem pa se ne izide več. Starši morajo otroke zelo dobro poznati, morajo se zanimati za njihov notranji svet. Če se povezujejo z njimi na teh točkah, bo tudi nedeljski izlet dobro uspel. "Lahko da bodo zavijali z očmi, ampak to je samo poseben 'dodatek'."

Kako otroka odtrgati od telefona in računalnika?

Veliko staršev je zaskrbljenih, ker so otroci ves čas na telefonih in računalnikih, namesto da bi šli ven. Pri Mrgoletovih je veljalo zanimivo pravilo: "Toliko časa, kot si bil zunaj, si bil potem lahko na računalniku. Sicer se je zgodilo, da so hoteli podaljšati igro zunaj, vendar je naslednje pravilo določalo, da je odhod v posteljo ob osmi uri. Za računalnik je tako zmanjkalo časa. Naslednji dan so se števci ponastavili."

Življenje z najstniki sta dr. Albert in Lea Mrgole lepo opisala v priročniku za vzgojo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, ki posebej v poglavju o stiku razkriva skrivnosti vzpostavljanja kakovostnih odnosov v družini.

Izlet za vsak okus

Prvi pogoj za uspešen izlet je načrtovanje. Upoštevati moramo sposobnosti najšibkejšega člana izletniške skupine. Svoj cilj prilagodimo njemu in poskrbimo, da bo vedno na voljo dovolj počitka, postankov, prigrizkov in napitkov, predvsem pa veliko zabave. Na izlet gremo poiskat zabavo, sprostitev in ljubezen.

V razmislek ponujamo pet idej: lahko hribovsko turo, malce zahtevnejšo v visokogorje, lahko kolesarsko pot, ravninski izlet in izlet z razgledom na morje.

Po sledeh čarovnic

Slivnica (1.114 m): lahka pohodna pot

Na severni strani Cerkniškega jezera se nad dolino dviga ne preveč markantna gora, ki so jo v nekih drugih časih menda na metlah obletavale čarovnice z najslavnejšo Uršulo v ospredju. Slivnica z najvišjim vrhom na 1.114 metrih je del notranjske transverzale.

Dostop: Na najvišji vrh Slivnice vodi več poti: iz Cerknice (1 h, 40 min), vasi Martinjak (1 h, 15 min), vasi Brezje (2 h, 15 min), vasi Radlek (1 h, 20 min) in Grahovega (1 h, 15 min). Na Slivnico se je mogoče tudi pripeljati z avtom ali kolesom po makadamski cesti. Naredimo približno 500 metrov višinske razlike.

Terasa ob Domu na Slivnici (1.078 m) ponuja čudovit razgled na skrivnostno Cerkniško jezero in okolico.

Dve uri in že smo v gorskem raju

Krnsko jezero (1.391 m): lahka označena pot

Iz doline Lepena v Posočju vodi lahka pot do Krnskega jezera, ki jo bomo prehodili v dveh urah. Pot velja za eno najlažjih iz Posočja v osrčje Julijskih Alp. Pot je položno speljana po sicer dokaj strmem pobočju, zato je primerna za povsem povprečno pripravljene pohodnike. Najprej bomo prispeli do Doma pri Krnskih jezerih, malce naprej pa nas čaka čudovit biser sredi strmih sten. Ob obrežju gorskega jezera bomo občudovali divje lepote visokogorske narave in se počutili kot pravi hribolazci.

Dostop: Izhodišče je Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, kamor se iz Primorske in Notranjske pripeljemo iz novogoriške smeri. V Lepeno zavijemo desno pri vasi Soča, kmalu za Bovcem. Lahko pa pridemo čez Vršič ali čez Predel prek Italije.

Pot nam bo vzela približno dve uri in 20 minut, naredimo približno 690 metrov višinske razlike.

Arheologi na kolesu

Arheološka cesta Benedikt: 25-kilometrska ravninska kolesarska pot

Benedikt v Slovenskih Goricah je izjemno bogat z arheološkimi najdišči, med katerimi gotovo najbolj izstopajo fosilno okostje mladiča miocenskega kita, negovske čelade, največje slovensko gomilno grobišče in ena najstarejših pisav v Evropi, ki so jo našli na ploščatem kamnu v cerkvi sv. Benedikta.

Prazgodovinska in rimska nahajališča ter naravne energetske točke na grobiščih in v starodavnih naseljih so povezali v 33,2 kilometra dolgo pot, ki jo je mogoče prevoziti s kolesom ali avtomobilom. Najbolj vzdržljivi jo lahko seveda tudi prehodijo.

Potek poti: Benedikt–Drvanja–Trstenik–Ihova–Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah–Trotkova–Stara Gora–Obrat–Ženjak–Spodnja Ročica–Benedikt.

Ob poti je označenih 12 arheoloških in energetskih točk, kjer je mogoče začutiti močno energijo ter se povezati z naravo in predniki.

Sprehod po polslani laguni

Škocjanski zatok

Foto: Thinkstock

sestavlja naravni rezervat v neposredni bližini Kopra. Rezervat je dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst.

Obiskovalci se po rezervatu sprehajajo po 2,2 kilometra dolgi krožni učni poti, na voljo si jim šest opazovalnic in ena večnadstropna opazovalnica, bar, igrišče in parkirišče ter center za obiskovalce. V večnadstropni opazovalnici je mogoče opazovati tudi podvodni svet.

Dostop: Glavni vhod v Naravni rezervat Škocjanski zatok je na Bertoški bonifiki. Hitro cesto Ljubljana–Koper zapustite na odcepu Bertoki/Bertocchi. Iz krožišča se usmerite desno, po bertoški vpadnici proti bazi AMZS/Luki Koper ter na prvem krožišču zavijete levo v naravni rezervat, ki ga že pred tem vidite na svoji levi strani.

Po robu rezervata poteka označena kolesarski steza Pot zdravja in prijateljstva – Porečanka/Parenzana, kjer se je mogoče voziti s kolesom, sicer je kolesarjenje po rezervatu prepovedano.

Naravni rezervat je junija odprt vsak dan od 6. do 21. ure. Vstop je brezplačen.

Razgled na morje in Alpe

Kucelj na Čavnu (1.237 m): lahka označena pot

Južni rob Trnovskega gozda severozahodno od Vipavske doline se imenuje Čaven in eden od vrhov roba je Kucelj, od koder se odpira izjemen razgled na morje in Julijske Alpe na drugi strani. Travnat vrh je botanično izjemno raznolik, saj se lahko pohvali celo s planikami.

Dostop: Za družinske pohodnike priporočamo pot s Koče Antona Bavčerja na Čavnu, do koder se pripeljemo z avtomobilom. Od tam naprej bomo do Kuclja prišli v dveh urah. Do Koče Antona Bavčerja pridemo iz vasice Predmeja (hitra cesta Razdrto–Nova Gorica, izvoz Ajdovščina, proti vasi Lokavec, naprej do Predmeje).

Če začnemo hoditi v Predmeji, nam bo pot vzela štiri ure časa. Lahko pa se odločimo tudi za pot iz Vrtovina, ki zahteva pet ur hoje in je občasno precej strma. To pot lahko še podaljšamo z obiskom cerkvice Školj svetega Pavla.

Trendi V drobnem nasmehu in solzi sreče se skriva velika nagrada

V Lidlu Slovenija o boljšem svetu ne sanjajo, temveč ga skupaj s svojimi sodelavci, kupci, poslovnimi partnerji ustvarjajo. Vsak dan.